SIRKÜLAPENÄD
O Volapükaflens Valöpo !
Danob flenis, kels ereidons säkis fol, kelis esedob oles in redakanapened
mula lätik, e kels egespikons onis.
Gespiks
olsik äbinons mu nitediks, ed anu sumob pöti at ad lovelogön onis.
1.
Alan, nenpläoto, reidon redakanapenedi balido.
Nun at binon frutik obe, bi anu sevob, das if vilob sagön oles bosi
veütik, plad gudikün binon is su pad balid.
Danö !
2.
Pluamanum olas no plidons konedis, kels dulons dü muls anik sekü
lunot onsik. Nun
at esüpädon obi, bi itikob, das reidans öbügleipons dilis koneda ün mul alik. Ab no binos veratik. Pos dil lätikün
koneda : "Tävaventür in Kurdän"
seko, koneds votik opubons te in dil bal.
3.
Tefü räts, kels pubons semikna su pads Sirkülapenäda,
pluamanum olas no steifülons ad tuvedön onis, u bi tim zesüdik defon, u bi räts binons tu fikuliks,
u bi no nitedälols tefü ons. Sekü atos, rätils te balugiks opubons, äs, samo, rätil su pad 51.
4.
Alikans plidons ninädi retik gaseda.
Balan reidanas vilom labön gramataguli sonemik, kö reidans kanons
säkön plänis pünas gramatik u geba vödas nekösömik.
Ma ob, ekö tikamagot legudik !
Ad primön lartügi somik, esedom obe säkis anik, kelis obejäfob
suno.
Dönu danob olis ladöfiküno pro yuf at.
Anu sevob gudikumo utosi, kelosi reidans plidons ed osteifülob ad kotenükön
onis in tef at.
Valikosi Gudikün Oles ed Olikanes
sedom
Ralph
___________________________
VII:50:2002
MEMS TIMA PASETIK (I)
FA JIEL ILONA KUTAS MARTINOVITS
In famül oba binob bukeman. Lomo dalabobs bukis plu ka 10.000 ed in
jul dabinons toums za 18.000. Kodü atos labob mödikosi ad dunön. In famül oba, utan, kel reidom mödiküno
binom matan obik.
Jüs bäldot yelas degfol, id ob ädivodob* reiduge; äplidob
bukis alsotik. Äreidob
bukis valik, kelis äkanob tuvön in pädän, ed utis, kelis pals oba e blods kil äkomandons. Bäldotü
yels degkil änitedälob tefü miteodav* e me mesed balid oba äremob buki fa hiel Imre Trencsényi
Waldapfel tiädü "Miteodav" äsi spotasakädi. (Blod oba bäldikün ägetom
obe buki nomik de Niver Lekanas Jönik).
Äreidob, glömöl obi it, seadöl su söf* bäldik
küirik in pädänalecem.
No änitedälob tefü neleod* fa ob päkodöl in
lecem u tefü pöts ven äkanob polön boadi se kav; äreidob nenfino. (Mödikna te ävamikobs tü
düp jölid neita, ven fino ek äpolon boadi anik !)
Reid äbinon dil fümälik lifa obik. Memob, das id äreidob in bed, e ven fatül oba äkömom ini slipacem cilas neito ad sagön : "Neiti Gudik," ai äsagom obe : "Ilus, no reidolös in bed, bi osufol strabi*." Lampad älagon zänodü cem ed ämutob flekön buki mödo ad logön bükoti. Ba ekodos-la, das mutob lenlabön lüni.
Täno lif reiduga obik äfinon, bi tü bäldot yelas
foldeg eprimob ad pledön namaglöpi.
Ätökob glügagoli e reidi gönü spots. Spot
äfulükon timi lölik oba.
Poso, tü tims difik lifa obik, ai ämutob dunön bosi,
kel äneleton reidi oba. To atos, äreidob ai buki nog bali.
Igo ven äbinob studan-bukeman, älärnob skili reida vifik,
ab tim ad reidön literatavi ädefon, e plä atos, reid neai äbinon livüp veütik. Latikumo
vob oba äbinon ut bukemana. Ye no binob bukeman mu täläktik, te kulivan mödaflanik. Seled kinik! Us sötob spikön tefü magäds
oba reiduga, e vio reidug eflunon fomami* pösodöfi obik, e pla atos, osteifülob ad gidükön
kü e kikodo no äkanob reidön.
Näi pled spotas, äprimob ad studön pükis foginik
ko blesir gretik. Lif oba äjonidükon studi pükas difik, e no reidi lautotas lautanas kuratik
u sevi timädas difik pükik. In tatagümnad
ästudob
pükis
rusänik e latinik. Poso,
______________________________________
VII:51:2002
ven ästudob
taledavi
e spotavi in niver, älelöfädikob* dö pük polänik
e dö pöp polänik. Äbinob nätäpretan e tävageidan
in Macarän pro törans polänik ed äprimob ad reidön eli "Farao" fa el Prus in
polänapük. Poso äpenob lautoti finik oba dö Polän. Dö din ot äpenob patädapenädi*
obik in Jäfüd* Lekanas, e poso doki* oba in filosop.
Latikumo in Jäfüd* Linglänapüka id äpreparob
penädi tefü püks. Pätiädon :
"Püks
-
pons flenöfa : jenav brefik medü püks kildeg.
Memöl yunüpi oba, memob, das cils obik pämotons balan
pos votikan. Ün
tim et no älabob timi saidik ad reidön.
Igo memob, das ven blöto änulüdob* soni telid oba Peterüli,
äreidob laodo dilis siklopeda* pro cils jiele Edit, kel älabof yelis tel e laf. So kilans obas älifädobs fredo
lafadüpi nätimik kobo. Kodü atos, jiel Edit neai äjaludof tefü hiel Peterül if äzibradob
omi soaliko. Jiel
Eszter, daut oba votik, binof yunikum me yels lul, ka hiel Peter. Du blöto änulüdob ofi,
äreidob konedis hiela László Németh.
Latikumo neai äkodof obe skänili, ab du änulüdob
ofi, äkanob gudiko suemön säkädis jiela Eszter Égetõ (= pösod, kel pubof
in bal konedas fa hiel László Németh).
Ün lifayel luldegid oba äregistarob in lejul ad padafomön*
as tidan Linglänapüka, bi cils kil oba äkofons obi ven älielons obi spikön Linglänapüki
telefono. Fredob,
das cils oba sevons-la mödikumosi, ka ob tefü dins anik, ab in Linglänapük osteifülob
ad mätedön ko ons. Jiel Edit ed ob äbinobs kladans*, ed odedietob ofe buki obik, kel pädabükon
ün yel 1997 me vöds at : Kladane oba, ko löf mödik, de motül. Ünü tim, ven ästudob Linglänapüki,
imutob i dareidön konedis mödik in Linglänapük, ab atos jenöfo no äbinos reid verik!
VÖDS NEKÖSÖMIK
BLÖTO NULÜDÖN - to breast-feed
DAFOMÖN -
to
train
DIVODÖN -
to be devoted
DOK - a doctorate
FOMAM
- formation
JÄFÜD - a faculty
KLADAN - a
classmate
LELÖFÄDIKÖN
(DÖ) - to fall in love (with)
MITEODAV - mythology
NELEOD - untidiness
PATÄDAPENÄD - a thesis
SÖF - a sofa
STRAB -
a squint
SIKLOPED - an encyclopedia
______________________________________
VII:52:2002
TÄVAVENTÜR IN KURDÄN
(iv)
FA DOKAN KARL MAY
Älabom lanäli ed äjinom dalabön nämi bera; äkludob
osi demü brads nämik oma. Obs kilans äkolkömobs Kurdänanis kildeg fo obs e teldegis po obs; klu stad obsik
leno äbinon dasumabik; ab vafs obsik ävikodons vemiküno vafis omas, e reto leno peblöfos, das lüäl
omas äbinon neflenik ta obs. Suvo istadob nog badikumo e dönu igo älibükob obi läbiko.
Klu ämonitobs lü geil, stedo kos Zibar-Kurdänans. Ven älogoms atosi, ästopoms ed äfomoms
lafasirküli, in zänod kela äbinom cif.
Paklotom ma kösöm Kurdänik me turban gianik laböl piedis
te fol diameto, me klot nabik Türkänik, kel äkobotanon me zön küirik pedeköl me platots
largentinik, e love klot at äpolom eli antari (= kaftan
veitik) ko
liens edik e blägiks. In zön älabom neifi e günüli bäldik, e love säedagnob äkipom
güni lunik Pärsänik, kel leno äkanon kodön obe dredi.
Kompenans omik päklotoms sümiko e mödikünans omas äpoloms
günis pülik e leridaspedis vemo lunikis.
Jevods äbinons mägiks e tuvemo pevobüköls e monitans
äjinoms obe plu äs lubeganatrup, ka äs kriganatrup Kurdänik.
Loged vifik pödio änunon obi, das i Jirvani ya irivoms joli fluma.
"Nunans bofik ela Jeiq ola, binoms-li len Zibari?" äsäkob
leplekani diaba.
"No, o söl!
Egebliboms ba, dat no trätikoms." Nu inilikobs lafasirküli vüspadü
lunot jevodas degtel, ed ästopob.
"Sabà
'l kèr - gödi gudik!"
äglidob cifi.
Qodè t' avezjkêt - God dakipomös
oli !" ägespikom
vemo telplänoviko. "Binol kim-li?"
______________________________________
VII:53:2002
Kim ob binob, atosi ya elilol dub mans tel, kelis el Jeiq Melef esedom ole; ab ol binol kim-li?"
Päkofudom nemödo, ab suno ägegetom blümäli, ed
äsagom :
"Kim obas labom-li giti ad säkön : tu ki-e
-
binol kim-li?
Ol-li ud ob-li?"
"Ob soaliko;
bi ol sevol fümiko obi, ab ob no sevob oli."
Äspikob vödis at me vög fümik e süpo äpledob
ko gün obik. Iblöfob
Jirvan-Kurdänanes, das vaf at binon vemo riskädik e päsuädob, das nunans ela Jeiq
lepato inunoms elis Zibari tefü jütagüns obas, e das inunedoms omis. Blufil at äkodon verato utosi, kelosi ivipob,
bi man ägespikom :
"Binob cif leseatöpa, kel us seaton po bels, e panemob : Jeri-Jir (= heroedan-leon).
"Klu labol nemi jönik e gloriki; bi heroedan binom lotidiälik e leon binon
nämik e nedobik. El Jeiq Melef
ba enunom oli, das vilob nükömön ini yilak (= lödöp
pro hitüp) olik as lotan. Opelob ole valikosi, kelosi onedob, ed odelo omomonitob püdo."
"Pölol.
El Jeiq
Melef äbüdom obi ad sagön ole, das binol giaur (= nekredan), kel vilom miotön lödöpi
kredana verätik. Ologol leseatöpi obsik, ab te as fanäböpäb."
"Dälolös, das ospikob büo ko el Jeiq."
Ilogob, das Jirvan-Kurdänans igoloms ini vat ed äsludob
vifiko ad gebön dinädi at ad blöfön elis Zibari vio vemo vafs obsik binons riskädiks. Vifiküno
igeflekob jevodi oba ed ägeflitob lü flum.
El Halef äsukom obi, e po om eli ceside, e täno eli Zibari. El Jeiq Melef
äbinom föfio in vat.
"Geö, o trätan !" älüvokob omi, "if no vilol slugön vati !"
No älobedom vödis at. Äzeilob. No ävilob spilön bludi menas, ab
______________________________________
VII:54:2002
glöb balid ädrefon jevodi omik in u nilü log. Jevod äbleinikon. Äjutob telna, kilna, mälna, efe ko
sek ot. Monitans
nesäedik pejeköl ägesvimoms lü jol etflanik e votikans suno äsukoms omis. Atos ijenos
ünü minut bal, dü kel i Halef isumom günüli omik ad jelön bäki obik ta Zibari.
Ye atans prüdo äbliboms fago. Nu äflekob obi dönu lü oms ed
äsagob cife :
"Ekö!
Jevods mäl nen fulükön glöbiäri !! Elogol-li atosi? Ikanoböv
dajütön valikis, if ivilob-la, ä jevodis, ä manis. Nedob te tovön güni obik ad jedön
de jevod alani olas. Küpolsöd atosi!
No dredobs vafis olsik;
ibo alan, kel balido otädom obis, utan id odeadom balido. Ab no ekömob
lü ols as neflen, e kodü atos no labols kodi ad dredön obis. Ivilob fidön bodi olas e drinön vati
olas; ab
bi no jonols miseri faemikanes e soafikanes, jevods obsik odeflekons okis de ols. Álà benedomös
olis e cilis olsik."
Du äspikob vödis at, dönu äkipob güni oba kobü
glöbem lölik; at äbinon dun, veüti kela leno äsevoms. Nu ätülob jevodi oba detio, ab vifiko
ästöboms vegi obe, e cif äsagom :
"Qodiè, binol heroedan sublimik;
okömol ko obs !"
"No!
Fanäban de Zibari no obinob !"
"No oletobs olis !"
"Niludol-li,
das obs dredobs ravanis?
Jevods obsik olovepolons obis loveflanü ols; logolös hijevodi oba e fümiko okredol
atosi."
Ilogob logedis stunidik, kelis äkanom töbo deflekön de nim. Veräto
äbinos riskädik ad küpälükön lepato jevoditifanis at tefü jön jevoda.
"Ol it ebridol-li jevodi blägik?" äsäkom.
"No, binon legivot."
"O söl!
Nek legivon jevodi somik !"
(Kanols reidön dili votik in Sirkülapenäd
mula balidkömöl).
______________________________________
VII:55:2002
RÄTIL
Tonat balid binon in ret,
Tonat
mälid binon in bet,
(ab no in set, ni get, ni
let).
(ekö oni in net e met).
Tonat telid binon in lim,
Tonat
velid binon in brod,
(i vo in tim, i bim, i nim).
(ab no
in mod, ni kod, ni sod)
Tonat kilid binon in nu,
Tonat
jölid binon in jot.
(ab no in mu, ni pu, ni lu).
(Logol
oni in bot e sot).
Tonat folid binon in bom,
Tonat
zülid binon in dol,
(i dom, i lom, i fom, i kom).
(ab no
in gol, ni jol, ni vol).
Tonat lulid, ekö in sam,
Nu ven
rätili at erätol,
(ab no in fam, ni lam, ni
xam).
Nemi nima vo ologol !
TIMÜL
ANUIK
Mödikna
lieloy sagön : Naütob; no sevob kisi dunön; tim mogolon so nevifiko. Pösods somik no nog etüvon magivi timüla anuik. Verätos, das edel ya efinikon; dins, kelis edunobs ün tim et binons ya in paset. Odel no nog ekömon - pro mödikans, odel neai okömon. Pro obs, no sevobs fümiko, va okömon u no; obinon fütüratim nefümik. Kodü atos, juitobsös timüli anuik, bi binon tim, kel fümon.
Juitobsös
utosi, kelosi dunobs ün timül anuik, bi timül anuik neai ogekömon.
Timül anuik leduton lü obs - no nestümobsös oni! Binon bal skilas lifa : pösods, kels ereigons oni ya etüvons kläni lifa. Ab klän veütik lifa - kis binon-li? Binädos me geb frutik tima, me späl tima ad fölön desini obsik. Naütans no esuemons veräti at. Kludo gebobsös timüli anuik ad lifön lefrutiko !
______________________________________
VII:56:2002
HITÜP . . . . . E NIFÜP
. . . . .
(FA
GÜNTHER HOTZ (1988)
GADADIAL
Suvo ven seatob in gad
dis podabim gretik in jad;
ven kanitons bödils
smalik
lidis okas ai jönik;
ven flors mödik
benosmelons,
biens mieli konletons;
ven näi ob
bukil e vin,
tän läb
oba binon nen fin !
NIFÜPADEL
Dönu nifos
dü del lölik.
Cemi no okanob
lüvön.
Ag ! binoböv nog cil smalik
in nif, tän
viloböv pledön !
Tim et sis lunüp
paseton.
Pos kuds mödik,
maläd e tom,
te ret obe nog
oblibon:
Kisi dunoböd
is in dom ?
Kredob, ven da
fenät logob,
kö nif tegon
floris in gad:
Suno bo potegod
id ob
fa kold, e nif,
e glad.
________________________________________