VI:44:2001

 

TÄVAVENTÜR  IN   LAPÄN   (XIII)

FA  KARL  MAY

 

                          "No fagikumo - li ?"

 

                          "No.  Vilol - li lüvön ludomi dü tim brefik ?"

 

                          "Kikodo ?"  äsäkob.

 

                          "Vilob spikön me kúnus." (= tonaskin magivik).

 

                          Änolom, das fat Pent änumom obi bevü flens veratik oka, e kodü atos äsagom so stedälo obe utosi, kelosi ädesinom ad dunön.  Lapänans lemödik nog klienoms lü süds pagik bäldik okas ed i säk tonaskina magivik binon süd somik.  Äbinoböv viliküno komön in dun at, ab natiko ämutob lobedön vili domasöla.  I voms no pädalofs komön;  älüvofs ludomi ed ägolofs lü jep.  Viliko äspikofsöv obe, ab äbuob ad lenükön nifajukis ad xamön kuratiko züamöpi ludoma;  ibo äbinos nedotik, das dünan iklänedom moni is seimo.

 

                          Vegeds äbinons lemödiks, ä dub buts ä dub nifajuks, e klu ämutob binön lesiämöfik.  Ämekob balido züoti nabikum, poso veitikum, zi ludom e jep, keli voms stunüköl älülogofs, ab ädatüvob nosi.  Tö tulagol kilidna älelogob vegedi balatik, kela flan bal äpolon mali pesevik.   Sunädo  äsukob  oni.     Veged  ädugon lü söp neveitik, kömöl se fot,  ini kel vat petegöl me glad äflumon.

 

                          Pos minuts töbo luls ätakob süpo;  ibo idatuvob kläni gretikün Lapänana, eli tiorfvigardi  (= honasbuidi) omik, zübuid smalik me renahons pemeköl, kel äzüon sakriföpi pagik. El "Sait" sonemik, ston pefomöl selediko e petuvöl in vat, äbinon zänodapün.  Do stons at anu no plu palestimons verato,  too tiorfvigardi alik binon plad saludik, kö veräto domasöl soalik dalom nügolön.  Ab vegeds dünana ädugons isio it.  Äbüosenob, das äbinob lo klänedöp oma.  Kim niludomöv - li, das Lapänan seimik klänedomöv - la moni petiföl in plad so saludik ?

 

 

 

                                                             

 

 

 

VI:45:2001

 

                          Veged  ädugon jü gul telid zübuida honik, kö  äfinon, e latikumo ägeflekon dönu.     Äseitob   nifajukis   oba   ini   plad  leleigik,   e   klu ästadob  in  top ot, keli dünan ilabom, ven äklänedom moni.  Nu balido älelogob nifi;  sotefä ünü portat namas oba äseaton, äbinon nätik  -  ab no,  is,  diso,  nifastelils  anik  äseatons äsif äbinons - la  no  pedovien- öls, ab  pedopedöls  me  kontag  mufavik.     Äbiegädob  ed  älogob  da honems  e  -  vö !  pasukölos  älagos is, ab peklänedöl  so  gudiko, das leno  ämögos  datüvön  osi  te  fädo.  Äbinos  tabakasakil  gretik, e ven ädoatob oni,  äsenob kleiliko monasakilis tel,  kelis äninädon.

 

                          Äletob oni  lagöl  e vifiküno ägespidob.  Ven ärivob vomis bofik, äsäkob ofis, kiplad dünan binom - la - li ed älilob, das ai nog äbinom in ludom.  Ye  obs  kil  no  ämutobs  stebedön  lunüpo, jüs pädalobs dönu nügolön.

 

                          Dünan Pavek kofiko äkoslogom obi.

                                                                                                 

                          "Härra, (= O söl !)  egivob  eli  saiva tyalem  (= magivamedöm) obik  ome  ed  ejelon  omi,"  fat Pent äsagom.  "Saiva  tyalem  at binon gudik !"

 

                          "So !"  äsagob fefiko.  "Kiplad labom - li oni ?"

 

                          "Is  lagon  zi  kravat oma;  ab  ogegivom  oni  obe, posä  ejelon omi."

 

                          "E tonaskin magivik - li,  esagon kisi ?"  äsäkob nilani Stalo.

 

                          "Binom   nedöbik"   ägespikom.   "Tonaskin   sagon,   das  tifan ekömom  de  lofüd;  tifan binom kainolats-piätnak  (=  lusvedänan) kel sunädo efugom ko largentin.

 

                          "Atos binos - li fümik ?"

 

                          "Tonaskin neai pölon.  Binon konfidadigikum ka vöd de storfar (= pädan) seimik, kel spikom ma bib."

 

 

 

                                                             

 

 

 

VI:46:2001

 

                          "No  slänolöd,   átye Stalo !"  änunedob   omi.   "Spik  tonaskina olsik no binon so verätik as vöd nifajuka balatik".

 

                          "Cogol, Härra,  ibo nifajuk neai kanon spikön".

 

                          "Spikon  fümikumo  e  veratikumo  ka  tonaskin  olik e jelon elis vuósà (= sakils)  bofik  fata Pent  gudikumo ka saiva tyalem badik oma äkanon dunön atosi."

 

                          "Saiva tyalem obik binon gudik,"  Pent älesagom.   "Koedolös ga spikön nifajuk semik, härra !"

 

                          "Benö, olilol spiki ona e täno ojedol papüri ola ini fil !"

                         

                          Ämogolob ed änüblinob nifajuki tefik.

 

                          "Nifajuk at binon - li lön olik ?"  äsäkob dönu dünani.

 

                          "Si,"  äsmilom lukofiko.

 

                          "Logols - li  skari  at  in jukasömäl ?  Binon mud, me kel spikon.  Skar  eniniopedon  oki  ini nif, kö Pavek (= dünan nemü Paulus) etifom fati  Pent  ed  eniniopedon  oki su veg lölik jü is.   Esagon obe, das nek votik  binom   tifan   plä   om   ed  i  sagon  obe,    tifan  eklänedom largentini."

 

                          "Koedolöd ga, das sagon topi ole !"  dünan äsagom.

 

                          "Skar odunon sunädo atosi,"  ägespikob. "Balido sagon obe, das esteigol  elis  vuósà bofik sa largentin ini tabakasakil ola.  Jonolös sakili obe !"

 

                          Nu, süpo, pekofudikom vemo.

 

                         

                                         (Dili lätikün kanols reidön in mul balidkömöl).

 

 

 

                                                             

 

 

 

VI:43:2001

 

PLIN  SMALIK  (XX)

FA  ANTOINE  DE  SAINT-EXUPÉRY

 

                          Ab äjenos, das plin smalik, egolölo dü tim lunik travärü sabs, klifs e nifs, ätüvom fino vegi.  E vegs valik dugons lü mens.

 

                          "Deli gudik,"  äsagom.

 

                          Us gad äbinon, gad  me rosads pefloröl.

 

                          "Deli gudik,"  äsagons rosads.

 

                          Plin smalik älogedom onis.  Valiks äsümons ko flor omik.

 

                          "Kins binols - li ?"  äsäkom onis, stuniko.

 

                          "Binobs rosads,"  äsagons rosads.

 

                          "Ha !"  äsagom plin smalik . . .

 

                          Ed äsenom oki vemo neläbiki.  Flor oma ikonon ome, das äbinon balatik in sot oka in leval.  Ed ekö !  ädabinons lulmil,  valiks sümiks in gad te bal !

                                                                                                                         

                          "Flor  obik penofonöv vemo, "  äsagom oke,  "if älogonöv etosi . . . kögonöv  mödo e dunonöv  äsif  deadonöv  ad skeapön kofi.  Ed ibo mutoböv dunön äsif käloböv oni,  bi voto,  ad mükükön obi it,  leadonöv oki vero deadön . . . "

 

                          Poso äsagom oke dönu :  "Kredoböv, das binoböv liegik ko flor balik,  e dalabob te rosadi kösömik.  Atos e volkans kil obas, kels geilons äs kiens oba, e bevü kels, bal ba binon kvänik laidüpo, atos no mekon obi plini legretik . . . "  E,  in yeb, seatöl,  ädrenom.

 

  

 

TIKOD  GODIK

 

Büdi  nulik  givob  oles :  löfolsöd  odi  äs  elöfob  olis

 

 

 

                                                             

 

 

 

VI:42:2001

 

VOLED   STUNIDABIK  DIS  DALUSKOP

 

                          Da  yels  nolav  sanavik  edageton  progedis  gretik  in  jäfüd  bekomipa malädas.

                         

                          De  maläds  mödik  dub  bakters  pakodöls  edatuvüloy  kodiani, e  täno etuvoy mödadilo i tamedi.   Ye  mödot  malädas  dabinon  -  bevü ons maläds äs yelovatüfud,   poliomül,   menenaflamat  (= meningitis),  näi  maläds "kösömik- um"  äs  grip  e koldät   -   kelas  kodianis  igo  me  daluskops no  ekanoy tüvön.

 

                            jenet  somik  spikoy dö virud,  sevabo :  näfätastöf  seimik,  kel lab- on pro koap vobedi venenöfik, e suvo deidöli.

                         

                          Äbinon  ün  1937,   das   eplöpoy  ad   ditükön   in   kristadafom  virudi planamaläda,  sevabo :  uti mosaigamaläda tabaka,  kel äblinädon alyeliko dämi gretik tabakaplanes.   Äklülädos  täno,  das  virud,  tapladü utos,  kelosi  äcedoy valemo    in    nolavanavol   ettimik,   no   äbinon   dabinäd   lifik,  ab  proteina- mölekül.   Tefü   binod   kiemik  proteinamöleküla  at paküpetos nog,  das labon ze  binodi  ot  proteinamöleküla,  kel  koboädon  protoplami*   klu  uti,   me  kel dabinäd lifik alik binädon ! 

 

                          Ab  difs  mödik  dabinons vü proteinamölekül viruda e proteinamölekül komunik.     Proteinamölekül   viruda  no  te labon  vetoti,   kel  binon  mödikna gretikum.  ka   ut  proteinamöleküla   komunik,  ab   labon  i  patöfi  milagik  ad gonidön*  nenmiediko  ninü  siül  liföl,  klu  nilü  stöf  lifik.   Mölekül  it  viruda no  binon  dabinäd  lifik, bi gonid*, ad kel ga fägocedoy te dabinädis lifik, jenon in  mod vemo patädik.     Proteinamölekül  gretik:  virud  labon  sevabo  pö din- äds  kiemik  patik  patöfi ad  feafomön  lamidazüdis*  e binädis votik siülis lifik züik   e  ad   koboädön  onis  ad   mölekül  leigätik  viruda.     Gonid*  no  jenon kludo  dub  teilikam   ad   dileds   tel  möleküla  rigik,  soäsä  tuvoy    nogans donik, ab  kom möleküla saidon ad säkoboädön pö dinäds gönik siülis lifik züik, e  ad  koboädön  me  binäds   onas   mölekülis   gretik  nulik :  möleküls  viruda, kels labons vobedi dämabik pro nogan, in kel dabinons. 

 

                          Id etenükoy  vestigis  tefü  planamaläds  votik, ed  i  tefü maläds nimas.

                                                                                                     

                                                                                        (Fin su pad 47)                       

                                                             

 

 

                                                             

 

 

 

VI:47:2001

 

                            atos  eklülädos, das  plan alik labon virudi patädik oka, kel te binon riskädik  pro  plan    et, e kanon  kodön  malädi  patik.  So pö  pötetaplans virud semik  kanon  komädön,  kel  peloveblinölo  sui  plans  votik  no  dämükon  atis.  Pötets  at, do pedrefons dub maläd, kanons pafidön i nen riskäd fa mens e nims.                                                                                                       

                          I  maläds  difik  nimas  klülädons  pekodön  dub  virud.  So  eplöpoy ad ditükön   kodiani   slipamaläda   jevodas.   Dönu  i  binon  proteinamölekül pato gretik: virud labü  binod  patädik  ona e  fäg  patik gonida*.   Slipamaläd jevoda pakodon, leigoäsä ut mena, dub viodam nevasita zänik.

                                                                                                 

                          Patöf votik proteinamölekülas gretik esüikon.  Proteinamöleküls sevabo fägons ad vobädön mutatis, sevabo:  ad dagetön süpiko fomis votik.   Mutats at, sevabo:  votikams süpik,  kanons  i  padagetön  mekaviko,  sevabo:  dub koedön nüvobedön kiemotis patik.

 

                          Votaflano  süikam  mutatas    möleküls  at,  dabinöls in jäfüd vü stöf lifik  e  nenlifik,  süükon  i  cedis  tefü  daved  lifa.  Ibä, binos  voiko mögik, das mutat      proteinamölekül   gretik   somik   egevon   kodedi  pro  daved  stöfa lifik.  Ba   proteinamöleküls  klänöfik  at  binons  limäd yümöl vü stöf nenlifik e lifik.

 

                          Mutats  somik  süpiko süiköls kanons ye i kodön sekis vemo riskädikis.  Ibä,  jinos,  das  binos  fümik,  das  proteinamöleküls  nenriskädik in nogan liföl sekü  mutatam  süpiko cenons ad malädikodians, ko seks dämik valik sekü atos.

 

                          Tefü  gretot  virudamölekülas  at,   paküpetonös :  mölekülavetot viruda mosaigamaläda  tabaka  ud  uta  vartamaläda*,  kel semikna drefon tätis krolig- ilas,  binon  zao  20 000 000;  atos   sinifon  kludo,  das  proteinamölekül somik labon  vetoti  teldegbalionnaik  hidrinatauma*.    Virud,  kel  kodon  slipamalädi jevodas  labon  igo  mölekülavetoti  de  25 000 000.

 

 

 

VÖDS  PATIK

 

gonid - propagation              

gonidön - (to) propagate       

hidrinataum - hydrogen atom

lamidazüd - amino-acid

protoplam - protoplasm

vart - a wart

 

 

                                                             

 

 

 

VI:48:2001

 

"STÖF  VIETIK"  FÖDON SAUNI GUDIK

 

                                   Nunod  nulik  efümükon, das  miligidrinans nomik  no pluükons riskodi ladamaläda lä ons.

 

                                   Vestigs  nulik  igo  etuvons, das "stöf vietik" kanon  ga  jelön  ta  saun badik.

 

                                   Nün at  pebenokömon  fa  Miligakonsälalef, bi spelon, das miteod, kel lesagon, das drinam miliga lölöfik binon badik pro lad olik pomoükon anu.

 

                                   Stud at, (kel edulon plu ka yels teldeglul, e kel ebinädon me mans plu ka  lulmil  veltum  bäldota vü kildeglul e mäldegfol,)  etuvon,  das  dead  sekü ladamaläd  äbinon  jöl  dötum donikum bevü mans, kels edrinoms plu ka 0,20 liäta miliga a del, leigodü oms, kels edrinoms neplu.

 

                                   I  pesävilupon,   das  dead  sekü  kods  valik,   keninükamü  kanser  e breiniflap  äbinon  deg  dötum  donikum  bevü  miligidrinans  leigodü nemiligi- drinans.

 

                                   Jipladulan  Miligakonsälalefa  esagof :  "Vestigs at lätikün dientifükons aiplu miligidrinanis ko saun gudik."

 

 

 

   MAGODÄL, KELI EGETOB BÜ BREFÜP DE SPODAN SEIMIK

 

Kömolös ad kosädön ko Lefon Lifa in Seil motöfik, e leadolös liföfükön Lit ofa visedik e keliedöfik spagi godöfiäla ninü ol.

 

 

 

 

 

                          SIRKÜLAPENÄD

 

 

                                                                                                 

                                                                                                 

 

O Volapükaflens Löfik !

 

                          Hitüpaglidis sedob valikanes olas, e spelob, das juitols stomi jönik anuik.

 

                          Ün mul balidkömöl, okanols reidön dili lätikün konota "Tävaventür in Lapän" fa Karl May, kel orivon kapiti degkil.             Konot at binon boso nekösömik, bi tradutod se Deutänapük ini Volapük (fa Hans Baumann) pädunon ün yel 1888.   Bi fom Volapüka äbinon fom rigik, emutob getradutön oni ini Volapük nulädik !

                                                                                                 

                          Flen obas Hermann Philipps igo etuvom pro ob vödemi Deutänik rigik, sevabo :  "Der Talisman"  (= Magivamedöm);  seko getradutodi ekanob dunön i ma buk rigik !  In tef at, mutob danön fleni Philipps ladöfiküno, no te demü daget vödema rigik, ab i tefü yuf valemik oma, keli so nobaladäliko egivom obe.  Danis mödik ole, o flen stimik Philipps !

 

                          Do mu nitedik, el "Tävaventür in Lapän" id äbinon mu fikulik.  Jenöfo äbinon literat pro utans, kels legudiko sevons Volapüki.  In gaseds Volapükik büik  (id ömna in Sirkülapenäd it), lised vödas nekösömik päläükons finü kapit alik ad yufön reidanis.  Sit at binon gudik, ab labon dämi, das mutoy suvo lüvön konoti (u lartügi) ad sukön sinifi vöda somik in lised, kel no binon su pad ot.  Ad vitön osi, odunob sperimänti tefü konot nulik, kel osökon ün mul telidkömöl.  Pla lised lölik finü kapit, obinon lisedil nelunik po bagaf alik.  In mod at okanoy kontrolön sinifi vödas nekösömik nen nekoveniäl.   Klüliko mutoy dalabön vödastoki stabik püka äs büo, ab cedob, das nulod at okeblünon juiti läyümik demü reidam.  Sedolsös obe, begö ! cedi olas pos sperimänt at !

 

                          Valikosi Gudikün Ole ed Olikanes

 

                                      sedom

 

                                      Ralph

 

Need a Web site? Get YourOwnWebsite.com FREE!
More than 1000 Websites templates, Unlimited Hosting Starting at $1.45
Powered by: Geocities.ws

1