VII:52:99
DÖKÜL NEJÖNIK
(FIN)
Fa H. C. Andersen
No
äsevom nemi bödas at, no änolom, kiöpio äflitons, ab ye älöfom onis plu ka eki
in vol; äbinom leno glötik, no ävipom oke jöni
somik, äbinomöv gälik,
if döks isufons omi bevü oks: - o,
nim miserabik e nejönik !
E nifüp ävedon so koldik, so
koldik ! dökül ämutom
svimön
mo
e
ge in vat
ad
neletön
*flodami vata;
ab
in
neit
alik
ävedon
hog,
in
kel
äsvimom,
smalikum
e
smalikum; äflodos so,
das gladaplen ädredom;
dökül ämütom igo mufön
futis, dat glad no ätegonöv hogi;
läto ävedom fenik,
äseatom
lestiliko
ed äflodom in glad.
Ün göd feilan äkömom, älogom
omi, ägolom su glad ed ädäbrekom oti ed äpolom
döküli lü dom ad legivön omi jimatane oka.
Us ävedom lifik dönu.
Cils feilana ävipons pledön ko om, ab
dökül äniludom,
das ädesinons lezunön omi, ed äflitom,
in jek oka, in miligatub, so das milig äfalon sui glun; vom
äluvokof ed äflapof namis oka kobo,
e täno dökül äflitom sui
tub, in kel milig äbinon, e poso ini meilatub e se at ini
cem - - - !
Vom äluvokof ed äflapof omi ko staf, e
cils ärönons ad fanön döküli, ed äsmilons ed äluvokons;
äbinos gudik,
das yan äbinon maifik;
ärönom se cem ini nif, kel
ikömon bü tim brefik,
-
ed us äseatom
äsif
in leslip.
Ab ävedosöv tu *lügik ad konön
dö miserab lölik ut,
keli äsufom in nifüp lunik - äseatom
in lulak bevü rids,
ven sol dönu äprimon ad nidön
vamiko, lauds äkanitons
-
äbinos florüp lejönik.
Süpo ätovom flitämis oka - äbinons
gretikums ka büo;
ämoflitom ed äkömom suno ini
gad gretik, kiöp podabims älabons floris jönik, kiöp
florabets äsmelons so beno ed in gad äbinons *kanads *flekik.
O !
is äbinos so löfidik, so *flekik
! e - se
fotil äkömons svans kil,
lejöniks e vietiks;
äsvimons so nefikuliko su vat. Dökül
äsevom nimis lejönik ed ävedom so glumik.
„Oflitob
lü
ons,
o
böds regik !
ed odeidons obi,
bi dalob *nilikön lü ons, do binob so nejönik
! ab
binos
neveütik
!
binos
gudikum
padeidön
fa
ons, ka pabeitön
fa
döks,
paflapön fa goks e pajokön ko fut
fa jidünan ! ”
ed äflitom in vat ed äsvimom lü
svans lejönik,
kels älogons omi ed äsvimons *kol
om.
„Deidolsös
obi !”
nim
miserabik äsagom ed äblegom kapi
oka kol vataplen ed ästebedom deidi,
-
ab kisi älogom in vat klilik ? Älogom
dis ok fläki oka,
ab no
VII:53:99
äbinom
böd
blägagedik
e
nejönik,
äbinom
it
svan.
Binos
neveütik, va
binon se dökabid, ven eseaton in svananög
!
Äbinom
vemo gälik
demü
miserab
ut,
keli iliedom;
nu älesevom veratiko läbi oka. E
svans gretik äsvimons zi om ed äglidons omi.
Ini
gad
äkömons
cilils
anik,
äjedons bodi
e
grenis in vat,
e cil smalikün äsagon :-
„Svan
nulik
seimik
ekömom !”
e
cils
votik
id äsagons:
„Lesi !
svan nulik
seimik
ekömom !”
ed
äflapons
ko
nams
ed
ädanüdons
demü
gäl,
e täno ärönons
lü
fat
e
mot
okas,
ed
äjedons
dönu
bodi
e
kekis
in
vat,
e
valikans äsagons:
„Svan
nulik
binom
jönikün !
binom so yunik e so jönik !” E
svans votik äglidons omi.
Äsenom
senis
seledik
ed
ästegom
kapi dis flitäm oka,
no äsevom kikodo; äbinom tu läbik, ab ye leno *pleidälik, bi
lad
gudik
neai
vedon *pleidälik;
ämemom
*pöjutami
e
*kofi
ut,
keli
isufom,
e
nu älilom,
das valikans
äsagons,
das
äbinom
jönikün
bödas
jönik
valik.
Äjinos,
das flors valik äglidons omi, e
sol änidon so vamiko e so gudiko,
e täno flitäms oma ämufons okis,
särvig lunik
ätovon
oki,
e
ladöfiko
äyubom:
„Dö läb so mödik no ädrimob, ven
äbinob dökül nejönik ! ”
VÖDS
TEFIK
FLEKIK
flexible, supple
FLODAM
freezing
KANAD
a fir(tree)
KOF
mockery
KOL
together
with
LÜGIK
sad
NILIKÖN
(LÜ)
to approach
PLEIDÄLIK
haughty
PÖJUTAM
persecution
MUG
E
TUMAFUTANIMÜL
Mug e tumafutanimül ävilons kolkömön
odi in staudöp
ün del seimik tü düp degid ad
drinön kafi.
Ab tumafutanimül älükömon
tü düp degbalid.
„Kiöp ebinol - li ?”
äsäkon mug skäniko.
„Plödü staudöp
!” ävokädon
tumafutanimül.
„No
elogol - li
nunodi
stupik
us:
<Kluinolös
futis> ?”
VII:54:99
LÄRNOD
DEGVELID - IN
STAUDÖP
In lezifs valik mödot gretik bötädöpas e staudöpas ko e nen bötädastabs
dabinon. Lotidöps gretik valik labons fidalecemis.
Ekö
fidasäluni
lüxüödik,
kö
lotans
mödik
peklotöl
in
soaraklotem binons.
Atos
binon
so,
bi
lotidöp
u
staudöp
at
binon
bal
veütikas
zifa.
Bötan golom ad bötön elis „hors
d'oeuvre„ [u :
büzibis].
Bötan
votik
polom
bötömi
ko
flad
vina e
vinaväris
tel.
Kösömoy
ad
janedön
tüi
düp jölid göda. Janed
binädon me kaf ko milig
u jokolad,
paälanögs
[u :
nögs pebaköl],
mit,
loined
e
bod.
Fidedi
konsumoy
tüi
düp
balid
poszedela.
Binon
fidäd
veütikün
dela.
Binädon
me
zibs
lemödik;
samo :
sup,
nögs,
fit,
mit,
härbats,
poszib,
fromad
e fluks.
Semikna fidoy bosi vü düps : lul e mäl
poszedela.
Säned,
sümik ad fided,
pakonsumon tüi düp jölid soara.
LÄRNOD
DEGJÖLID
FIDÄD
O bötan !
tab at binon - li labülabik ?
Nö !
o söl
!
pidob osi vemo.
Änu eresärfoy
oni telefono.
Ab et binon
labülabik.
Vemo gudik !
osumobs oni.
Nu blinolös obes zibädakadi, begö
!
Kisi buükols - li ?
Ofidols - li
ma zibädakad
u
ma fidädakad
?
Atos lindifon pro obs.
Kisi ol plidol - li ?
o löfäb !
Ag !
no labob pötiti
mödik.
Ofidob nemödikosi.
Logobsös
!
...
As sup givolös
obe supüli,
täno kroketis
gaduta,
e poso vanelagladeti
!
Ob faemob fümiko.
Ad primön :
geinil,
täno tomatasup,
gokülaloet,
mitapitot,
salad vaogada,
e täno :
guayads.
Siörs no vilons - li
liköri seimik ?
Si !
blinolös obes fladi ela
„Vermouth.”
Lobülol
- li atosi ?
o löfäb
!
Soäsä plidol.
Bosi mödikum - li ?
Si ! bovülis tel kafa
blägik.
O bötan !
Kaloti,
begö !
Ekö !
Us at binon,
o söl
!
Gudö !
dakipolös
reti
!
Danö !
o söl
!
VII:51:99
STEIFAL
NELIBAVILIK
AD
OKSASEN
Bü nelunüp in zif Paris danüdatidan
hiel Markovski edeadom,
Polänan bäldik, kel ebinom koteniko
famik dü tim lampöräna;
ab edeadom in stad vemo pöfik. Konoy
in zif Paris konis mödik tefü
el Markovski;
ekö bal onas:
El
Markovski ädebom ai lemödikanes
ed ägebom lekäfi lölik oka ad no pelön debis okik.
Leigo äbinos nemögik ad tuvön
lödi omik, bi ai efealotedom.
Ab skrädan oma eplöpom ad tuvön
lödi omik,
binöl ün tim et in tead lulid doma
in süt Lepique.
Skrädan,
exänöl
sui
tridem,
enügolom
ini
dom
sosus
el
Markovski, sekü
nokam oma, imaifom
yani
ed
elovegivom
ome kali
gretik.
Nato atos pedunos vemo plütiko. El
Markovski eblüfom medis valik
ad stilükön kreditani okik,
ab nensekiko.
Utan
isumom
stuli,
ed
eseadöl
oki, esagom:
„Oblibob is dü vig lölik ed omogolob
te pos getam mona.˜
Fino el
Markovski edatikom bosi; id
om eseadom oki len tab ed eprimom ad dukötön
papüra
pämas anik
ini dils
nevidik
e
lunediks, äsif ävilom klebön
onis su lits fenätas e yana.
Skrädan
elogom
atosi
stunölo
e te ejinom vedön netakedik ven el Markovski äprimom ad seitön kolatis ini filöp; ab
äseilom ai.
Pos
pladam
at
valik,
el
Markovski epenom su päm
gretik me tonabs gianik sökölosi:
„Kusadolsöd neki tefü dead obas. Lif binon nesufovik obes,
e, äs blods tel, esludobs ad moön dub smok.˜
El
Markovski
eklebom
penädi
at
len
völ
ed
ävilom
filidön
kolatis,
ven skrädan,
vemo paelik,
ebunom
de
stul,
emaifom
yani
luvokölo ed edexänom spido tridemi,
morönöl de deban, kel äpelom debis okik so bisariko.
Skrädan neai elogom eli
Markovski dönu.
# # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # #
SPIKETS
KIL
No hetolös nefleni,
ab te pökis omik.
Sap, löf, nämäd e mon pebalöl vobädons
gretikünosi in vol.
Utan, kel no ebinom soldat gudik, neai obinom kapiten gudik.
VII:50:99
KISI SPETOB-LI,
E LANÖFO
E KULIVO,
DE YUROP PEBALÖL ?
Fa
<Wim
van
Drongelen>
Binos pro ob as Nedänan fikulik ad fomälön
Yuropi pebalöl.
Nedänan
binon nu
*naedilo ek
se länil smalik *sevädik len
Nolüdamel;
neai esevon läni okik votiko, äsä
läni somik,
e kludo no kanon lecedön oki süpiko
asä belödani ziläka gretik:
Yurop.
Tikamagots obik binons ba,
ebo bi binob Nedänan somik, pökiks
e tu dialimiks.
Dabinü Yurop pebalöl tatamieds omoikons. *Miedöfükams
devidas, *visums, *dientifäds onepubons,
pöts ad tävön fasilikumo e nejerikumo
odabinons, e men ostäänükon logami, lanöfi, tikamagotis
okikis.
Gretans in jäfüds musiga, teata,
danüda, filma,
radiona e literata osetökons tikamagotis
oksik, okobovobons ed ogevons teatasoges, musigasoges, filmafebädes,
mufes literatavik kaladi plu kosmopoliki.
Pro televid mögs pojafons, kels
binons te nejenöfiks in Yurop no pebalöl.
Resodasit bal broadöpas, dub kel kosam
ninlänik, kosam rezipik in Yurop bevü Yuropans pafödon; dub
püb gasedas Yuropik labü redak Yuropik, ofägoy ad flunön grupi levemo gretiki Yuropanas. De
dranäl *lefäkälik redakas lü *balät, spag olovebunon sui reidans gasedas, ed
odavedükon gluti,
okodon dranäli ad vedükön Yuropi
gretiki.
Belödan smalik läna nennämädik
*osevedikon, das binon Yuropan,
das binon belödan läna okik:
Yurop. *Suslomänäl länik
onik ocenon ad pleid dö *balät nulik.
Pleid at ofägükon oni ad duinön
vobodi mödik,
e ad *jafädön bosi sublimik. Pos
tim semik Yuropan odavedon pösod labü *leklin Skaninänana,
*jafäl Deutänana,
*laidäl Nedänana, skiläl Belgänana,
*lekanäl Fransänana, cogedäl Linglänana, lefäk
Spanyänana, liföf Litaliyänana e lomänäl Jveizänana.
VÖDS
TEFIK
BALÄT
unity
DIENTIFÄD
an identity card
JAFÄDÖN
to bring about
JAFÄL
creativity
LAIDÄL
insistence
LANÖF
spirituality
LEFÄKÄLIK
extreme, passionate
LEKANÄL
artistry
LEKLIN
cleanliness
LOMÄNÄL
patriotism
MIEDÖFÜKAM
restriction
NAEDILO
just, simply
SEVÄDIK
well-known
SEVEDIKÖN
to become aware
SUSLOMÄNÄL
chauvinism
VISUM
a visa
VI:55:99
JIMATAN
LITERATIK
Himatan: „Mit
at peloeton so mödo,
das no kanon pafidön.”
Jimatan: „Ebinob
vemo jäfädik;
äpenob lartügi pro gased tefü
kvisin, ed eglömob,
das äbinon in furnod.”
JENÖ !
<Fred >:
„Sagoy,
das
liegan
at, kel dalabon dolaris telbalion, eprimom
lifi nen zim bal in pok okik.”
<Felix>:
„ Atos no binos küpädikos.
Ob it eprimom lifi nen pok seimik ! ”
VÖDS
PÖTIK
Pädan äbenedom mati mana yelas mäldeg
e voma yelas veldeg.
Ävälom vödemi sököl
biba pro pred :
„God
pardonös ones, ibo no lesevons utosi, kelosi
dunons.”
PLAGIK
Sanan: „O
jifeilan, plonol demü reumat e golol dönu ko futs nüdik in kold at.
Binos jekik.
No labol - li stogis ?”
Jifeilan: „Lesi,
o dokan ! ab spälamon obik binon in ons !”
DÄM
NONIK
Vom (vutik)
: „O
söl fotan,
dog olik efidon loeti lölik oba.”
Fotan
: „Si
- li ? Loeti lölik - li ?
Ab
no dredolös
-
No
odämon dogi.”
VI:56:99
E
KAPOVÜL
RÄTÜKON
OBIS
DÖNU .
. . . . . .
JÄNAVÖD
BALID
SLIPILÄNUIKOS
a)
Tefü tim kuratik pasetik;
b)
Bal dilas koapa, me kel kidoy;
c)
Balat
bolitik;
d)
Tefü tim kuratik presenik;
e)
Flan votik süta;
f)
Tak brefik.
JÄNAVÖD
TELID
KOLEDUNAKLÜMÄTAN
a)
Safaferan gebom oni mödo;
b)
Tan bevü ob ed ek u bos;
c)
Balan ogaenom e votikan operom;
d)
Zeil lifa pösoda seimik;
e)
Röboy oni ta büg;
f)
Fidäd zänodadela.
O Volapükaflens Löfik !
Ven tikobs dö hitüp, magäds
kion kömons - li ini kap ?
Vakens, sabajols, mel, koaps bronsötik, bots
- li ? Hitüp sinifon dinis difik pro pösods difik; pro
cils sinifon blesiris nenmiedik
-
pro pals onas gididis lüükik; pro
yunans ventüris mödik
-
pro calans taked pemeritöl !
Hitüp i binon tim yela takedik pro Volapük. Ereidob
ko nited mödik küpedotis cifala büik
<Johann
Schmidt>
tefü vöno-Grikänapük e
vöno - Saxadapük. Mutobs ga kälön onis,
e
jü
dels
lätik ya edunoy osi in juls löpikum, ab
adel cedob, das te padunos in jäfüds tefik niveras;
in juls votik logoy ai plu studis kaenik nutimik, pato
nünömastudis,
plödakipü püks vönik somik.
Zuo dabinon(s) - li gased(s) me vöno -
Grikänapük u me vöno - Saxadapük pebüköls ?
Neai elilob de somikos !
Fümo sevob,
das Latinapük pagebon lifiko, ab
ma nol obik, no püks votik löpik !
Ye Volapük äbinon difik. If
datuval <Schleyer> ögekömomöv ün tim at ed ölogomöv
Sirkülapenädis obsik,
ökanomöv - li reidön otis ? Ödasevomöv
- li vödemi as Volapük okik - li ?
Cedob,
das lesi !
Ba ösagomöv, das pük okik iprogedon
sis lifüp okik
-
vöds nulik ad notodön suemodis nulik; gramat
boso difik ad leigedükön pünis vönik pebefeitöl
-
ab too Volapük verik.
Äs Volapük,
Latinapük vönik emuton daoptön
vödis nulik,
kels neai büo eledutons lü pük
at; no cedob,
das vöno - Saxadapük edaopton vödis
nulädik äs <nünöm,>
<tonodiregistaröm,> <magodatanil> e
rets, bi pük no plu lifon
-
binon te ret deadik timäda pasetik.
Fino,
no käloy pükis deadik, te
seadoy lä sepül e drenoy.
Ye no drenobsös obs it bi Volapük
nog lifon !
Valikosi Gudikün Ole ed Olikanes
sedom
Ralph