SIRKÜLAPENÄD
O Volapükaflens Löfik !
Ko blesir gretikün glidob reidanes valik : Nulayeli fredik e benosekiki, fulü beneds valasotik !
Äs okanols logön osi, yelü at primobs yelodi degid Sirkülapenäda obsik. Yelodis deg läbik - duinodi kion ! Anu spetidobs yelodis nog degis !!
Flen ritöfik obas, Hermann Philipps (se Deutän) edunom tradutodi legudik poedota : <Prometheus> fa <Johann Wolfgang Goethe>, keli okanols juitön su pads Sirkülapenäda ün mul okömöl.
Id esedom obe
kopiedi lartüga, keli etuvom in vüresod, tiädü
:
<Adyö yufapükes> fa hiel <Rick Harrison> (dätü del 24id febula 1997).
Ereidob lartügi at ko nited mödik. Binälo binon lartüg mana mu säspetüköla.
Primo, yufapük äbinon tikamagot gudik, igo nügivöl, e mens mödik seko elanälikons demü on. Ab latikumo, mens äprimons ad tadunön lülogedälis anik kompenanas okik e fino ad feitälön onis sekü pük(s) it.
Äviloy labön püki nendöfik; äbliboy su tikädöp okik, sevabo : pük nendöfik kanon dabinön, bi mens it jafons oni ! Ab liedo mens binons te mens, e poso mufs taik päfünons ko seks benosevöl !
Fino, flen <Harrison> edasuemom, das alans neai obaicedons tefü yufapük valemik. Anu vilom labükön tuvedoti dub klemön pükis valik somik e dasumön pükis netik, bi dalabons buamis mödo gretikumis, do i binons mödo fikulikums - ab atos no binos veütikos pro om, bi alans suno okösömikons nebuames at. Lartüg vero däspärik.
Utos, kelosi söl <Harrison> no gudiko suemom binos, das yufapük pladulon diali. Vero, if menef osuemonöv püki bal, sa pük netik, atos opladulos progedi stunidabik. Ab dialans kanons te komandön yufapüki - no kanons mütön oti. Dialans ai mutons komipön pro dial. Söl <Harrison> no noom diali, no noom, das dial binon din legudik, ab da yels eperom nämi ad komipön pro dial, ed anu vilom klemön. Neflens yufapüka binons tu gretikums e tu nämikums - sekü atos, binos fasilikum ad klienön fo ons.
Slud duton lü söl <Harrison> it; nek pla om kanon sludön in tef at. Ya ejonom stäni vietik, no kodü nekred diala, ab kodü fen e säkuradikam.
Alan obas muton i sludön, va yufapük binon lejenöf u te drim nerivovik.
Flen obsik <Kapovül> etuvom flenis somödik in Jveizän, das esludom ad stebön us. Danob omi ladöfiko demü räts nitedik, kelis ädunom pro obs.
Flen votik gudik, hiel <Paul Sadler> id epenom obe ad sagön, das dub ladet leäktronik sököl, valikos tefü Volapük in vüresod kanon patuvön :
http://ns.southern.edu/~caviness/volapuk /
Danob oli, o flen, demü nün at frutik.
Valikosi Gudikün sedom ole ed olikanes
flen olas
Ralph
I:2:2000
PLIN
SMALIK (III)
FA ANTOINE DE SAINT-EXUPÉRY
Äzesüdos obe lunüpo ad
suemön kiöpao äkömom.
Plin smalik,
kel äsäkom obe säkis mödik,
neai äjinom lilön obikis.
Äbinons vöds fädik, kels, pianiko, esevilupons
valikosi obe.
So, ven elogom naedü balik flitömi
obik (no odäsinob flitömi obik - binon däsin
tu komplitik pro ob),
äsäkom obi :
„Kis binon - li din et ?”
„No binon din. At fliton. Binon flitöm. Binon flitöm oba. ”
Ed äbinob pleidik ad suemükön
ome, das äflitob.
Tän ävokädom :
„Kio ! efalol - li se sil ?”
„Si ! äsagob neflagiäliko. ”
„Ag ! binos bisarik . . . ”
E plin smalik ädunom smilarorüli
mu plitiki, kel äskänon obi vemo.
Vilob,
das dasumoy
mijenotis
obik
fefiko.
Tän älüükom :
„So, ed ol it, ol kömol se sil ! De planet kinik binol - li ?”
Sunädo älogedob viföfiko gluti
in müster koma omik,
ed äsäkob groböfiko :
„So kömol - li de planet votik ?”
Ab no ägespikom obi.
Ämufükom boso kapi okik, flitömi
obik logedöl :
„Verätik binos, das me at, no kanol kömön mu fagao . . . ”
Ed
äsadom
ini
drimäl,
kel
ädulon
lunüpo.
Täno, setirädöl jipi se pok okik,
äblunom oki ini medit diva okik.
Magälols
viomödo
ikanob
patrigön
me
lafakonfid at
su
<planets votik>.
Ästeifülob so ad sevön plu
:
„Kiöpao kömol - li, o manül smalik oba ? Kiöp binon <lomü ol> ? Kiöpio vilol - li mosumön jipi obik ? ”
I:3:2000
Ägespikom pos seil meditabik :
„Utos, kel binos gudik tefü bog, keli egivol obe, binos, das ün neit, obinos gebovik äs dom. ”
„Fümö ! Ed if binol söto, ogivob ole i jaini ad fimükön oni dü del. E stafädi.”
Mob äjinon jeikülön plini smalik :
„Fimükön oni - li ? Tikamagot bisarik kion
! ”
„Ab if no ofimükol oni, omogolon seimo ed opölavegon.”
E flen obik ädunom smilarorüli votik :
„Ab kiöpio vilol - li, das golonöv ?”
„Kiöpio no veütos. Stedo föfio. ”
Tän plin smalik äsagom fefiko :
„No veütos. Binos so smalik lomü ob !”
E, ko bosil glumaladäla,
ba,
älüükol :
„Stedo föfio no kanoy golön mu fago . . .”
SAP ALDELIK
Vitön släni binos lekan gretikum ka dagetön
lobi.
Del
binon neai so lunik, das soar no kömon.
Nedanikans binons utans, kels plonons odes dö nedanöf
menefa.
Ad benodön:
utan, kel givon muton glömön suno
e utan, kel geton, neai.
Seilön binon spikön utane, kel spikon nen siäm.
Tidan lärnon plu in jul ka pul studiälikün.
Cils binons lieg mana pöfik.
I:4:2000
LÖF E TELEGRAM (DIL LULID)
FA HOLGER DRACHMANN
Ävilom golön bei of, ab
täno älogom logodi kofudik ofa.
„Kis ejenos - li ? ” äsäkom nesufädiko.
„Läd binof so - so . . . . . . ”
No stebedöl gespiki, ägolom ini
sälun.
Us
jimatan
yunik
äseatof
su
söf,
fo
kel
vatabov
ästanon
su
stul.
Vom konsulana äseadof ed äluimükof
kapaflanis dauta.
„Godö !” äluvokof lümot, ven ägolom ini cem. „No logol - li . . . . ? ”
Mot zadik äjonof dauti,
kel lenu älusputof mekädiko.
„Binol - li malädik ?” ävokom, ed ägolom lü of.
Vom konsulana ämojokof omi ko namamuf
teatik.
„Kis binos - li ? Diabö ! Dalolös obi . . . kis ejenos - li ? ” ävokom ko vög zunik.
Vom konsulana älöstanof. Älogedof lüsoni ed äsagof ko vög dibik e bisarik :
„Mans binoms ai nenoliks e bleiniks äs nek. O <Anton>, matan olik binof malädik, bi - bi okanol spetön ad vedön fat ! ”
Täno
el
<Anton>
äkienom
näi söf ed äpedom nami vietik
matana okik.
Kid pedesinöl
pästopon
dub lusputam dönuik,
e posä ägivom vati matane okik ed
älilom pidis fenik ofa.
„O <Bolette> lelöfik oba ! ” äsagom. „Äbinos vo süpäd läbik, no - li ? Ab kisi osagol, if ob i labob süpädi - nepespetöl ? ”
Läd <Bolette> älogedof himatani oka ko logs säköl.
„Kis binos - li ? ” äsagof takediko.
„O <Bolette> ! Binob käpten - odelo obinob käpten - odelo otävob ko naf obik ! ”
I:5:2000
Luvokäds tel
-
luvokäd pidabik bal se söf e luvokäd
votik bal se stul voma konsulana.
Jimatan malädik älöstanof, ägefalof
sui söf,
äluvokädof,
älusputof,
du mot äzisumof ofi ko brads oka äs
jinim zisumof cili oka.
El <Anton> ästanom seilölö näi söf.
Äblufom ad nilikön nilü söf
dönu ed äblufom ad spikön,
ab luvokäds nulik äropons omi. Täno
ägolom ini cemil oka ed is äprimom ad smokön pipi,
kel ye päkvänikon suno.
Is äseadom dü tim anik ed ätikom
dö nafanacemil oka in <pofasüt>,
E ven vütimo ivedos stilik in näicem, ägolom
dönu lü matan malädik oka.
Stad äbinon leigik.
Daut äseatof paeliko su söf, e
mot äseadof näi söf ed äluimükof kapaflanis dauta.
El <Anton> ägolom takediko lü söf. Älogedom lümoti.
„Benö ! lio stadof - li ?” äsäkom ko vög takedik.
„Takedö ! ” äsagof vom konsulana. „Gololös nu e dabegolös pardi ofa ! ”
Äblegükom oki love söf. Logs
löfik ofa leblamöl e ye begöl,
älogedons omi, e nam vietik ofa äseaton
oki feniko in nam omik.
„No - li ? ” äsagof. „Nu otävol - no ! . . . .”
___________________________________
Ün
poszedel
otik,
el
<Anton> äseadom in stebedalecem sanana gudikün in
zif.
Sanan äbinom man visedik, kel
ivobädom oke fami gretik.
„O <Anton> löfik oba, keliedükob oli ! In jenots somik, e pato balidna - jimatan olik no binof nämik. Binon - li täv olik vemo zesüdik ? Stebedolös ! Ebinol vo läbik. Natiko no vilob dekonsälön . . . ab okanos ba dämükön matani ola if otävol. Meditolös ! Okömob lü ol odelo !”
Ün del nilikün ästanom el <Anton> in bür nafalabana. Cigs oma no äbinons so rediks äs ün del büik.
„Benö ! Plidob obi ad logön oli, o söl <Anton>. Otävol - li asoaro ? ”
I:6:2000
„No, no - danob oli, ab . . . ”
Nafalaban älogedom omi.
„Binob glumik demü ol, o <Anton>. Nu söl <Nielsen> otävom pla ol. Givolös obe telegramazöti. - Danö. Adyö ! ”
Ün soar otik vom konsulana äsagof
:
„Änolob, das no ämotävolöv. Atos ibinosöv verato badik, ven matan olik binof so malädik. Memob, das äliedob vemo, ven ägetob dauti löfik oba. E ven no laboy löfi matana oka . . . . Zu no mutol tölatön cili oba, äs jimatans nafanas votik patölatofs; matans ofa nafoms sunädo ün del pos matam. Söl <Michelsen> ekanom lifön is yufü kredit oka, e kludo id ol okanol dunön osi leigo. Söl käpten <Anton> fümiko okanom komön, ven cil balid oma pablunedon. Obinos tid smalik pro söls nafalabans ! ”
„Dredob, das ovedos tid smalik i pro nafadugans ! ” äsagom el <Anton>, kel äseadom su söf näi matan oka.
E
söl
<Anton>
äliedom levemo,
jüs motam ijenon.
Badikünos äbinos,
das äniludom,
das
motam
öjenonöv
ün
del
seimik;
spikoy dö atos ai.
E jimatan yunik äliedükof oki, e lümot äliedükof ofi in dajons jeikik, kels
äjeikons binäli zadik,
kel tadilo änedof yofami. Fino
söl <Anton> äliedükom oki it
-
ab seilölo.
Zadöf
e
pidams
valik flanü om äbinons vaniks; matan yunik
oma äniludof, das
äbinof
vom
lebalik
in
vol,
kel
iliedof
so
vemo,
e
mot
ofa
älabof
niludi otik.
Zu
älabom
frädis mödik,
ed ägaenom atimo moni nonik; ämekoy
cilaklotis, e du nägam at klotilas,
äsagof läd <Michelsen> ai :
„Godö ! spelob, das okanobs gebön klotis at, kelis nu nägobs . . . ”
„Kisi niludol - li, o mot ?” äsäkof jimatan yunik ko vög yamöl.
„O cil misuemik oba ! ” vom konsulana äseifom, e logs ofa ävedons luimiks.
E täno jimatan su söf ädrenof e jimatan len tab ädrenof, ed äspikoy dö dead e dö deadanöp, pla spikön dö lif e dö klädöm.
El <Anton> ädäsperom.
No
ävilom
golön
in
süt,
bi
no
ävilom
kolkömön tedanis,
keles ädebom moni,
e ven dönu, ma konsäl sanana, äspatom
ko lümot e ko matan,
ägolom ai in dredäl.
(Fövot
ün mul okömöl)
I:7:2000
LÄRNOD TELDEGZÜLID - SÜT
IN ZIF : <MÉXICO>
Nu binobs in bal sütas veütikün
zifa : <México>.
Binon el <Avenida Juárez>, so
penemöl mebü el <Benito
Juárez> : balan heroedanas mu
pelestimölas läna.
Deto stanon el <Palacio de Bellas Artes> (=
Ledom Lekanas Jönik), bal bumotas jönikün vola.
I deto legad penemöl
<La Alameda>
(= Plopalael) i bukiselidöps binons. In
<La Alameda> visü selidöps mebaston ele <Juárez> pededietöl binon. [u: stanon].
Nedeto selidöps mödik, bukiselidöps, banköps,
finenabürs,
staudöps,
bötädöps,
lotidöps,
bioskops e num bijutiselidöpas binons.
Süt fulon me veigöms vifiko beigolöls. Futogolans
mutons prüdön vemo pö lovegol traväro love süt.
Mutoy stebedön jüs maletalit ecenon
e dakosäd (in süt) estopon.
Semikna poldan dugom sütadakosädi. Neito
löl lampadas lektinik valik litükon süti so,
äsva labobs delaliti.
LÄRNOD KILDEGID
- SEIVID VEGA
Säkusadolös obi ! o söl !
Kanol - li sagön obe,
ve veg kinik goloy lü el <Palacio
Nacional> ?
(=
Netaledom).
Nos binon balugikum.
Sevol - li,
kiöpo el <Palacio de Bellas Artes> (=
Ledom Lekanas Jönik)
topon ?
Si ! o söl !
Vemo gudiko.
De us gololös da süt : <Cinco
de Mayo> (=Dela lulid mayula) stedöfo jü näisüt
velid, kö ologol eli <Zócalo>
(= Disstütot), e visü at el <Palacio>
(= Ledom) topon.
Dani mödik !
Binon - li vemo fagik de is ?
Nö !
Nedol beigolön domakopädis te nemödikis. Futo
oneodol minutis ze deglul.
Dani gudikün !
Nen dan !
- - - Ag !
nu
fino
binob
su
el
<Zócalo>
(= Disstütot); eglömob bumot kinik
binon el <Palacio Nacional>
(=
Netaledom)
. . . Osäkob atosi poldane . . . O
söl poldan !
pardö !
kanol - li sagön obe,
bumot kinik binon el <Palacio Nacional>
? (=
Netaledom).
Ut binon bumot votaflanü gad.
Labob nog säki,
begö !
Kisi el <Zócalo> (=
Disstütot)
sinifon - li ?
El <Zócalo>
(= Disstütot)
binon nem,
keli givoy piade vafas.
Otuvol bali in tops valik Mäxikäna; lindifos
va binon gretik u smalik.
I:8:2000
Dani mödik !
Ebinol vemo flenöfik.
Fredob ad kanön dünön oli, o söl !
FIN