IX:68:2002
TÄVAVENTÜR IN KURDÄN (vi)
FA DOKAN KARL MAY
"Kikodo polol-li günis tel?"
"Gün gretik at lönedon pro nims legretik e pro fagots leveitik; gün smalikum
at len säed sumob ai, if neflens binoms mödiks e niliks. No zesüdos, das blimob oni me glöbs."
"Vafs somik no dabinons len obs. Net olik jinon binön vemo visedik. Äsagoy
obe, das binol Nésarà (= Kritan) ed igo polol eli
hamail
(Kuraan en vead) zi särvig, keli poloms te pilgrimans in Méka."
"Lestimob Álà ed ebinob in zifs saludik. Álà il Álà - God binom God; binos lindifikos, va nemoy omi Álà
u Qodé. No binos-li so?"
"Binos so.
Sevol-li profetani?"
"Sevob omi.
Binom el Mohaméd, vöd kelik sinifon : <palobabik>. Fat oma äbinom el Abdálà Ibn Abd al Mutálib
se famül Hajem, tribüta Koreij."
"BInol Slaman gudik, do kömol se län elas Nemce
(= Deutänans), keli neai esevob. Oseadolöd nilü ob ed okonolöd obi dö läns fagik e dö valikos,
kelosi eplakol. Logol-li
lödöpilis us deto, legeilo len bel?"
"Logob onis."
"Ats binons els yilaks obsik, kö lödobs if hitatim nilon."
"Binol el nezanum, jeiq vilaga olik. Labol-li nämäti ad jelön foginani
ta olikans?"
"Labob nämäti at!" ägesagom pleido, ye äniludob, das
tonod vöga omik äbinom-la boso nesefik.
Süpo ästigädom jevodi okik, sodas vifikumo ägolon,
ka jünu. Äniludob,
das ävilom vitön säkis sümik.
______________________________________
IX:69:2002
Ineodobs düpis ti telis ad kömon de Zab jü top isik. Pos minuts
deg, älogobs anikis stamis nämik, kels ätenükons slobo love veg deto e nedeto ini fot - irivobs vilagi. Sekü vokäd
kleilik cifa, gäp smalik pämaifikon, da kel äkanobs nümonitön, alikan soeliko, ed anu
älogob slenöpi, kel ätenükon ti jü tipot bela. Su tipot ludoms vilaga neleodiko ästanons,
kels gidikumo pänemons-la käbenadoms.
Gretikün onas äleigodon fimodi smalik pebumöl me bimastams. Ämonitobs
jü dom at.
Senöf bisarik ägleipon obi. Mug, kel pefanon in träp ba osenon äsliko
ob. Vilöfo
ägekömoböv nog fovo. Vilag pälödon fa mens zi kiltum, äsä älilob latikumo, ed alans: mans,
voms e cils anu äspidons ad lülogön fanoti seledik, keli igetons.
"At binon hani (= dom) oba," el nezanum äsagom, bunölo de jevod. "Nükömolsöd
ko ob !"
`
"Büo sagolöd obe, das mivan (= lotan) olik obinob."
"No enemob-li oli fleni oba ?"
"Binos-li otos len Zibar-Kurdänans : lotan e flen ?"
Äplifilom logabobis.
"Binob flen ola, atos saidos. Nükömolöd !"
Älesevob,
das
dido
äbinob
in
träp;
ab
kisi
ämutob-li
dunön ? Päzüobs fa mens lemödik ed igo if äkulobs-la
vegi me vafs obsik, bimastams äbinons so geiliks, das hijevod obik öplöponöv ad bunön
love daem in jenet gönikün. Els Halef e ceside ämutomsöv pödablibön.
Ed if ädeidobs-la Kurdänani seimik, igo jenetü sek läbik,
ölabobsöv lusogi lölik po obs.
Tefü vindit no daloy cogön bevü bels natädik at.
Mekäd klu no äpöton, ab, if äjinobs-la dredön,
atos öbinosöv pök leigo gretik.
"Obinos
gudik
pro
ol, if sag olik poblufon," ägespikob. "Bügololöd!"
______________________________________
IX:70:2002
Ädexänob ed äkipob jevodi obik len mudajainil. Kompenans bofik
oba ädunoms otosi.
"Jevods blibonsöd pödo !" el Jeri Jir äsagom. Spad no saidon pro ons in dom."
Nen jevods äbinobsöv nenyufiks. Vilikumo ödajütoböv degtelati
Kurdänanas, kas ölüvob-la jevodi blägik oba.
"Jevods blibons len obs," ägesagob, "föfio !"
Älumufob oni flanio ed ägolob ini dom zugöl nimi oba po
ob. Els
Halef
e ceside äsökoms obi.
Donatead bumota äsümon ti lü fluköp Deutänik. Pädilon
ini dils legretik tel, kelas dil detik äjinon dünön as konsälalöp e kolkömöp; ye dil nedetik
äjinon dünön as lödöp.
Hogs smalik e kvadiks ädünons as litöps. Yad seimik no ädabinon, ibä no älogob
yani votik. Dils
bofik päditons me flökateils slenik.
In pödaglun xänöm semik ädarivon ini nufaspad lövik. Nen dot el yilak
at äbinon mugaträp leveratik.
Änügolobs;
ret pösökos.
VÖDS SAGATIK
Dabinon
konot
in
Larabänapük,
kel
konon
dö
studan
e
sapan.
Studan at ävilom sevön lio vedön spikotan gudik.
Sapan ägespikom ome: "Dalilolös! o son oba."
Posä istebedom dü tim anik, studan äsagom sapane:
"Dalilob.
Fovolös me lejonod ola, begö!
Sapan äsmililom :
"No binos plu ad sagön."
______________________________________
IX:67:2002
LÖFOB OLI ÄSÄ BINOL . . . . . . .
In florüp binol so flifädik.
Flifädö ! Löfan obik no kanof stebedön !
Stebedolös ! vip ba kobädik
Fölon pö obs äs flors in gad ad notedön
Löfi obsik vo laidüpik !
. . . . . . . Löfob oli äsä binol.
Ekö hitüp! e kekoitobs
No te koapiko, ab äs lanans kosädons
Ko ods in löf godik, e flitobs
Äsvo böds in sil me flitöms beiädons;
Oksev binon nendöfik pö obs !
. . . . . . . Löfob oli äsä binol.
Poso fluküp - e
vo fluk kion !
Cils smilons äsä pledons bevü bims geilik.
E ko löf gretik vo pafölon
Desirs obsik semo fütürik
Pro cils at - benedis
balion !
. . . . . . . Löfob oli äsä binol.
Fino in nifüp, cils mogolons
Ad sökön vegi oksik in vobots difikün.
Nu blibobs ko od - odis
nolons
Äs du yels florüpa matans vo lelöfikün
Jü del deada: kobo slipons.
. . . . . . . Olöfob oli ai plu.
LIT VERATA
Dabinons mods tel ad vidükön liti :
u binön kandel, u binön lok, kel fläkon oni.
(Jiel Edith Wharton)
______________________________________
IX:66:2002
KLEILÜKOLÖD, BEGÖ ! SÄKÄDI OBIK
Reidan penom : Kanol-li yufön
obi? No fümob tefü dif bevü värbs BLEBÖN,
BLEIBÖN
e BLIBÖN; in dinäds kinik mutob-li gebön onis?
- - - -
- - - - -
- - - - -
- - - - -
- - - - -
- - - -
BLEBÖN binon värb neloveädik nemirik.
Värbs at labons subsati e/u ladyeki (in nominatif) as dil nedeteilovik predikata,
as samo :-
a)
Blebof jikonöman nomik doma;
ä)
Oblebob soldat in milit;
b)
Blebons cils, do labons gididis mödik;
c)
Äblebobs zuniks, bi man et enofom obis;
d)
Oblebom ai flen volapüka;
e)
Blebol-li fümik tefü din at?
f)
Äblebofs getedans in lotidöp;
g)
Iblebols koteniks ko vob at.
BLEIBÖN binon värb sekidik e neai pagebon soaliko.
Värb votik in nenfümbidir sökon nemediko nen präpod, as samo
:-
a)
Bleibom vobön in fabrik;
ä)
Äbleibobs stanön dis bim;
b)
Obleibof kanitön in teatöp;
c)
Bleibol-li reidön bukis somik?
d)
Ibleibofs pelön moni almuliko;
e)
Ebleiboms komipön ta neflens;
f)
Bleibons svimön in mel;
g)
Obleibols-li tävön lü Fransän?
BLIBÖN binon värb neloveädik, kel no kanon labön yegodi :-
a)
Blibobs ai lomo;
(Logolsös, begö! padi 71)
______________________________________
IX:71:2002
KLEILÜKOLÖD, BEGÖ ! SÄKÄDI
OBIK
(FIN)
ä)
Binom is ed oblibom is pö obs;
b)
Ekömob ad blibön ko sör oba;
c)
Buks somik no oblibons dis nuf obsik !
d)
Dalob-li blibön in dom at?
e)
Eblibof in zif dü yels mödik;
f)
Oblibol us ad xamön kalotis;
g)
Äblibon in stad failabik.
VI ! . . . . .
Jikagulan* äplonof flene, kel ävisitom ofi, ta jinilädan okik.
"Nilädan at binof so miotik -
binof jemod niläde.
Logolös klotis et, i bedastofedi, i kapakuseneris* len jain* - binons stripils blägik
su ons."
Lotan
ofik ägespikom: "Jinos
obe, o flen löfik, das klots binons kliniks;
stripils, kelis logol,
binons . . . . su fenäts olik."
JAIN
a clothes line
JIKAGULAN
a gossip
JEMOD
a disgrace
KAPAKUSENER
a pillowcase
SAGAT SEILA
"Dü muls mäl
primik,
sötolöv lilön
e no bejäfön oli me vödafeits" äkonsälom
hiel Disraeli depütäbi enu pevälöli.
"Ab," ägespikom man, "calasvists obik
onuläloms kikodo no spikob." "Binos
gudikum, das nuläloms kikodo no spikol," äplänom
Disraeli, "ka nulälön, kikodo jenöfo spikol !"
______________________________________
IX:72:2002
NUNILS SE VOL LÖLIK
HIT NO MOTON PUTÜLIS
Hit teafik, kel tefon topädis veitik Tatas Pebalöl Lamerikäna eläsükon jäfedi genik. Jäfüdisevans Stitoda ela Kinsey pro Vestigs Genik in el „Indiana” spetons, das num motedas in florüp okömöl onepluikon za mäl dötum.
TUTATÜM
Tutisanavan Tsyinänik, hiel Yu Qian, ebumom tümi geilü mets 2,5 medü tuts menik 28.000. Du yels kildegtel, om e studans omik, ekonletoms tutis, kelis esetiroms se muds pösodas 100.000. Yels tel äzesüdons ad bumön tümi at. Zeil binon ad küpälükön tutikäledi gudikum bevü Tsyinänans.
VÖNÄDOT
PENÄTÜKON
Bal piramidas famik ela
„Giza” in Lägüptän, sevabo piramid ela „Kefren” pänätükon bü yels vel.
Vobot
at ädulon dü muls kil e sit nulik lutama pästiton. Piramid at pavisiton ün yel alik fa törans telbalion. Natem onas ninükon luimöfi, kel dämükon stonis piramida.
PÖP FLENÖFIK
- LI?
Suomiyänans labons
flenis mödikum adelo, ka bü yels degtel, igo if mäl dötum onas sagons, das no labons fleni
konfidik. So nunon lestud Statitöpa Netik Suomiyänik. Ün yel 1994, Suomiyänans 8.650 bäldotü yels deglul e plu päsäkons.
Mäl
dötum onas no älabons fleni konfidik, ab plu ka laf Suomiyänanas äsagons, das älabons
nemu flenis konfidik fol - mäl dötum mödikum, ka ün yel 1986. Ün yel 1974, dilet nolüdik äjonon, das Suomiyänans äbinons mens soalikün
in Nolüd; plu ka teldeg dötum onas äsagons, das no älabons flenis.
TIKODS BADIK 2.555 ALYELIKO
Vestig nolavik süadon,
das plü magäls genik, plü jäfed genik mana. Ma vestig at, mans tikologädons alyeliko dunoti genik mö naeds 2.555
-
sevabo
naeds vel a del.
SIRKÜLAPENÄD
O Volapükaflens Valöpo!
Senoy nilikami fluküpa! So penom obe flen Polänik, hiel Igor Wasilewski. I penom: „In Polän hitüp lölik äbinon lehitik, suvo äbinon igo nesufälovik kodü lehit e nelab reina. Ya ün gustul bims mödik älogotons äs ün fluküp, bi bleds onsik äsägikons ed äyelovikons löliko. Stad somik edulon jünu. Ye bü dels anik lut nolüdapovik ekömon süpo e binos saidiko koldik, pato neito. No sevob, va hit ogekömon dönu.”
Bepenam löpik ba tefon i länis reidanas votik. Fümo senoy nilikami fluküpa, e cedob, das hit no ogekömon dönu ün yel at.
Ab veütikum ka stom binon letüv fa flen Wasilewski resodatopeda jünu nepesevöla, tiädü : „www.yahoogroups.com,” kel padedieton Volapüke. Ad rivön lomapadi topeda at, dunolsös lejonodis sököl:-
1. Penolsös ladeti bevüresodik löpik in fenätil;
(Täno ologol lomapadi valemik pro liseds valasotik)
2. Penolsös vödi „Volapük” in fenätil pada at, poso pedolsös me mug vödi „search” ; ( Ologols lieni : Volapük - Menad Bal, Pük Bal)
3. Pedolsös vödi „Volapük,” löpükolsös padi, ed okanols reidön nunis lul lätikün;
4. Ad reidön nunis retik, pedolsös nüm 51 me mug.
In Sirkülapenäd mula okömöl, ojonob olis lio vedön liman liseda at.
Valikosi Gudikün Oles ed Olikanes
sedom
Ralph