SIRKÜLAPENÄD
O Volapükaflens Löfik !
Vicifal obsik, flen Jean-Claude CARACO e matan omik enu elifädons vakeni nitedikün in Mäxikän. Esedom obe penedi,
in kel ebepenom tävis difik, kelis edunons .
In Sirkülapenäd balidkömöl okanols dilodön ventüris
omik me patalartüg, keli elautom flen Caraco pro obs.
In potakad ditik, espikom dö el <Palacio
de Bellas Artes> ed el <Zócalo>, kelis emäniotoy in nüm yanülik lärnoda teldegzülid kursüda
pro Spanyänapükans su pad 1:7:2000 Sirkùlapenäda obsik.
Volapük
binon deadik ! Ekö vokäd, keli äliloy ün yels bevü 1957 e 1990.
Pos lif brefik ko fikuls mödik pefulöl, pük mekavik at balid ad pagebön
äs pük bevünetik fino edunon natemi lätikün ona.
So äsagons bevüpükans mödik in dils mödik vola.
Bü brefüp, ereidoy in bal delagasedas obsik konoti verik dö
jiel <Claudia>, kel binon kriset, e
kel mebon obi mödo dö pük obas.
Ekö konot:-
Ven ätuvoy eli <Claudia>, kel äbinon koldik e stifik in cek ona, jidalaban ona ädisinof sepülami
lönedik pro domanimil lelöfik. Äsepüloy eli <Claudia> in gad lemota, vegädü mets mäldeg de gad lönik.
Ägeboy kartonabügi äs sarkili,
ed äninükoy nulüdotis anik ad yufön eli <Claudia>
ad rivön krisetasüli. Ab . . . kriset te änifüpilifädon,
e ven igalikon,
äfidon nulüdotis,
ädudranon du met bal gluna,
ägrulon dis kiuds tel ed ätuvon vegi lü pödayan jidalabana.
Volapük binon äs kriset at.
Pos yel 1957 islipikon, ab ün tim obas egalikon, e binon jäfedik
dönu. Muf
püka neai efinikon, igo anu dabinom Cifal in gerafov nenropik de tim ela <Martin
Schleyer>.
Pla <Claudia>, nem gudikum pro domanimil at ubinon <Volapük>, no-li ?
Valikosi Gudikün Oles ed Olikanes
sedom
Ralph
IV:26:2000
LÄRNOD KILDEGLULID
-
LÄ SKRÄDAN
E
JIVOGÄDAN
Ädelo äbinob in skrädöp.
Ämafotoy obi pro klotem nulik:
blit, jilät e jakät.
Ävälob klotemi binü lained gedabraunik.
Cedob,
das oblümon ad pasteifülön ünü dels kil, ab ga omutob steifülön
oni nog telna u kilna. Skrädans
at no binoms koteniks, büä
klotem dabon nendöfiko. Spiked
omik binon: kotenükön
dunetäbi. Üremoböv i vilöfo plöguni,
ab monastok no ädälon atosi.
Ostebedobs, va atos omögon ün oyel.
Mans mödik dabinons,
kels binoms so läbiks ad kanön polön konfäkaklotemis. Ats binons mödo
nejerikums, ka
uts ma mafot pemököls. Aiplu mens buükons konfäkaklotis,
bi binons nejerikums,
e vogäd onas votikon vemo nemödiko.
Jimatan
obik äremof sio löloti lölöfik klotas. Äremof oke plädamänedi,
yäki, juüpi e
gunili.
Lä jivogädan ätuvof häti nebepenamoviko jönik. Äsagof obe fümiko,
das at äbinon ma vogäd lätik.
Cedob,
das binon vemo klotugik.
LÄRNOD KILDEGMÄLID - SÖL BÜEDOM MEKÖN KLOTEMI
Deli gudik, o söl ! Viloböv, das mekol obe klotemi, ni vemo vetiki, ni vemo leitiki. Stofis kisotik labol - li nu ?
Nendoto oplidol stofi gedik at. Fümo opliton oli, if lelogol oni.
Binon tu klilik ma güt oba (u: obik]. Stof boso dofikum ä vetikum plitonöv plu obi. Ed at - li ?
At binon stof balidsotik; olabol lunüpikumo düni de on.
Vemo gudik ! cedob eti gudiki.
Kömolös isio ed omafotob oli !
Kitimo kanob - li steifülön klotemi ?
. . . Logobsös ! . . . adel binon vedel . . . Pötos - li pro ol ad kömön ün poszedel tudela balidkömöl ?
Magifö ! Täno, jü tudel.
LÄD VÄLOF KLOTEMI
Viloböv steifülön bali klotas et.
Vilol - li kömön ini sälun at ? o läd !
(* Logolös padi nüm 3l)
IV:27:2000
PLIN
SMALIK (VI)
FA ANTOINE DE SAINT-EXUPÉRY
Ah ! plin smalik, esuemob, pianiko, kludo, lifi smalik glumaladälik ola.
Ilabol lunüpo pro muad te pliti modonikamas sola.
Elärnob noteti at nulik ün del folid gödo, ven esagol obe
:
" Plidob
vemo modonikamis sola. Golobsös ad logön modonikami sola . . . "
" Ab zesüdos ad stebedön . . . "
" Ad stebedön kisi - li ?
" Ad stebedön jüs sol modonikon."
Elabol balido logodajästi mu süpädik,
e täno esmilol dö ol it.
Ed esagol obe :
" Tikob, das binob ai domü ob !"
Jenöfo.
Ven binos zedel in Tats-Pebalöl, sol, alikan ya sevon osi, modonikon
love Fransän. Saidosöv
ad kanön tävön lü Fransän ünü minut ad komön in modonikam sola. Liedo Fransän
binon ya tu fagik. Ab
su planet ola so smalik, osaidosöv
ad tirön stuli olik stepis
anik. Ed
älogedol luliti ün naed alik, ün kel ädesirol osi . . .
" Ün del seimik,
elogob soli modoniköl ün naeds foldegkil !"
E boso latikumo, älüükol :
" Sevol
. . . ven binoy so lügik, plidoy modonikamis sola . . . "
" Ün del naedas foldegkil,
äbinol - li seko so lügik ?"
Ab plin smalik no ägespikom.
IV:28:2000
LÖF E TELEGRAM (FIN)
FA HOLGER DRACHMANN
Nu äbinof in lom.
Pulil äseatom drenöl in klädöm.
Mot äslipof.
Läd <Bolette> äbinof vom zadik, ab jibinans zadik ai labofs senälis somik zadik; pajekofs ai fa grob -
ven kanofs küpedön oti.
Älogedof moti oka seatöli us su bäk in seat nejönik; mud ofik äbinon
maifik, ed älabof froni nejönik bevü cüg e cün.
Fi, äbinof verato hetöfik
- e badugik !
Daut ti ävedof dredik.
Äjedof tapädi love mot slipöl ed äspidof lü pulil. Äkidof omi ed
ävedom takedikum. Täno
äseatof su bed.
Äprimof ad slipön,
ab töbo ifärmükof logis oka,
ven äjinof,
das pulil ädrenom vemo.
Lesi !
Älöstanof,
äkipof lampadi love pulil,
kel älesputom ed äluvokom laidiko,
e kela logod äbinon pesvelöl,
cügs oma äbinons paeliks,
logs smalik äbinons feniks.
Äluvokof,
ägolof lü mot,
ägalükof ofi ed ägolof lü telegrafabür, kel pädaliton
ai fa lampad badik. Su
telegramazöt äpenof spidiko :
<Kömolös
sunädo, pulil
odeadom suno.>
Ägivof zöti söle Fät, kel äsumom oti, änumom vödis,
äpenom bosi ed ägegivof moni anik.
Äkikom litöpili dönu.
Älogof,
das Fät ägolom lü telegrafablimot;
älilof : tik-tik,
tik-tik !
- Nu telegram pisedon ele <Anton>.
Poso ägolof lomio.
Vom konsulana äseadof su söf,
stilüköl pulili su blöt okik e klädölo omi lunomiko. Äluvokädom
äsif äbinom fopik. Läd
<Anton >
äseitof pulili in klädöm, ed äluvokädom nemödikumo.
Dönu
ävedom
netakedik,
e dönu ävedom takedikum; äslipoy nemödo,
ägaloy,
no äspikoy; neit ämogolon.
Ogödo pulil äslipom gudiko.
Soaro hiel <Anton> äkömom da yan.
Äbinom vemo paelik.
Äsagom nosi, ab ägolom sunädo lü klädöm ed
ämosumom bedastofedi, kel
piseaton as jel ta delalunid.
IV:29:2000
Pulil äseatom lestiliko.
"Binom - li deadik ?"
fat ämürom.
"No, no !"
jimatan ävokof.
"Slipom.
Äkredob
- pardolös obi, ab aneito - ag
! no nolol -
äbinob so dredälik !"
Hiel <Anton> äseadom su stul e ko nams ätegom logodi oka.
Äseifom,
älöstanom,
ed ägolom se cem.
Ün soar,
ven äkömom lomio se nafanaklub,
äbinom brietik.
Ven ätridom ini cem,
äprimom ad kanitön; täno
äsumom pulili se klädöm, äkidom omi, eseitom omi
in klädöm dönu;
äsäklotom
oki,
äseadom
su bedasim, äsmilom kleiliko e fino ädrenom.
Ün del sököl, ädabegom pardi,
e matan e jimatan äbedons göliko ün soar at.
Täno tedans äsedoms kalotis.
Hiel <Anton> ävedom zunik,
äbegom omis sumön domömi lölik ed i lümoti, keli älublamom, bi ävilof spikön
ko <Bolette>
- e fino ägolom se lom ad dagetön cali as kvisinan in nafil seimik.
Soaro päsükom in lom fa nafanakompenans büik tel. Älefalom sui cemaglun
ed älusputom.
Ün
del
balidkömöl
äbinom
malädik,
äblibom
in bed, ägetom medini, ädabegom pardi ed äpidom fäti oka.
Somo vig bal äpaseton.
Lümot no äkömof ini lom,
ed äjinos äsif atos ästilükos siämi zunik söla
<Anton>.
Äsagom nu fefiko,
das ävilom golön lü lezif ad dagetön cali as nafadugan, ab kludo äbinos
zesüdik, das
äselom domömi lölik oka e jimatan e cilil äsötons lödön in cemil vönik
oma in pofasüt. Jimatan
omik ivedof nenpükik e dredälik; ye äklienof ad taspikön nemödo,
ab ävedom zunik,
älublamom ofi,
ed - ägleipom
ofi me jot ed äjoikom ofi mo.
Älefalof sui glun ed älilom luvoki smalik.
Ab älilof luvoki vemo kleilikum demü däspär
e demü lepid, ed äjedom oki
IV:30:2000
love of, ätovom ofi ed äseitom ofi su bed . . . . . . .
Ämaifof logis oka.
At, luvok matana ofik,
ätonom nog in cem.
Ab bed äbinon vagik;
e lampad äliton,
e pulil äseatom takediko in klödöm okik,
e se sälun älilof seifami mota.
"Kludo edrimob !
Gode dani !!
Ab depad - li ?
telegram ?
No etelegrafob,
edrimob.
Nogna:
Gode dani !!
E läd <Bolette
Anton> älogedof ko leläb pulili,
e drens äkömons ini logs ofik.
Älogedof särvigi smalik,
kel vo no äbinon slenik.
Sten redik bal
- no tel. Ävedof dredälik.
Ab süpo
- binof mot e sevof kludo difikosi
- süpo säklotof pulili ed älogedof joti e bäki oma.
"Pulil löfik oba !
elabol - li doli ?"
In vol at tuvoy nimilis blägik
- u sevabo: flibis - igo in doms klinikün.
Täno jimatan käptena <Anton> ägolof
ini sälun, äseadof
len tab, äfilidof
lampadi, äsumof
papüri, peni e nigi, ed
äpenof penedi vemo lunik matane okik.
Daloy - li logön ?
No. Utos, kelosi jimatans yunik penofs matanes okik
- e patiko utos, kelosi daut konsulana äpenof matane okik ün soar at, no daloy reidön.
Ab ven lätikumo ifinükof penedi ed älöstanof ad dakipön
penedi jüs göd balidkömöl, älogof söfi, kiöp vom konsulana äseatof.
Daut älogedof moti.
Äkanoy suemön logedi :
O mot !
Nu sötol lüvön obi.
Alo: te balna a vig vilob spikön ko ol !
E täno ägolof ini slipacem.
Vigs tel pos jenot at käpten <Anton> ädugom nafi oka ini pof.
\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\
CÖDETS VERIK - LI ?
Lekof binon kaktud, kel glofon sovadiko su sepül drimamagotas obsik.
Utan, kel vilon lifön gudiko e lunüpo, lifonöd nevifiko.
IV:31:2000
LÄRNOD KILDEGMÄLID - LÄD VÄLOF KLOTEMI (FÖVOT)
Ekö ! is labol bali samedas obsik;
binon jafot fiama at ma vogäd lätik.
Mögos, das binon - la vogäd lätik, ab köl yelovik et no binon klotugik pro ob.
Is labol samedi votik.
Labobs oni in köls distöfik;
in kafaköl klilik,
köl blägik,
kremaköl . . .
Binon vemo jönik.
Si ! no binon badik.
Kanol - li sedön oni lü ladet at ?
Si! o
läd !! ko
blesir mödik.
DINS TEFÜ LIF U DEAD
*Belügans ämofugons de sepülam in Tayän ven deadan, hiel Suvicha Saengmanee
älükömom lü *sepülakultipläg.
Mot omik dobiko ädientifükof koapi sekü *tätuv su küid
nedetik.
"Jenöfo, *tätuv oba binon su küid detik," äsagom
Suvicha, kel labom yelis teldegmäl.
Man Cilänik fino äklemom gitäti okik ad vögodön, bi calans dönuamo ämoyagoms omi se *vögodabuig, bi äsagoms, das binom deadik.
Pänunoy hieli Ernesto
Alvear, kel labom yelis veldegfol,
das ibinom calöfiko deadik sis yels deg.
"Fenob ad plonön," äsagom söl Alvear. "Tikob,
das at binon naed lätik, in kel osteifülob ad süadükön omis, das nog lifob !"
VÖDS NULIK
BELÜGÖN - to mourn
KULTIPLÄG - a service
TÄTUV - a tattoo
VÖGODABUIG - a voting booth
IV:32:2000
SMILOLSÖD
. . . . . . .
Ko flen obsik Jean-Marie Ries
MUSAK IN SUP
"O bötan, in sup obik svimon musak !"
"No lunüpo !
No - li elogor raänidi bigik nilü on ?"
JIGOK BAL E HIGOKS DEGZÜL
Jifeilan äsagof selane:
"Viloböv remön jigoki bal e higokis degzül."
"Äsagor - li:
Jigoki
bal e higokis
degzül ? No
- li vipor higoki
bal e jikigokis
degzül ?"
"Givorös obe jigoki bal e higokis degzül, o Söl ! Lif
jigoka obik binonöd jönikum, ka lif lönik oba !"
IN STAUDÖP PRO DAIFANS
"Desiroböv ad fidön kaviari Pärsänik, begö !"
"No plu labobs kaviari, o Söl !
Ab kanob komandön ore murbakompoti ko xifiadaleül u risati kleböfik
ko solalünät."
ENU, IN STAUDÖP
"Fidäd äbinon vemo gudik.
Ab kikodo panemon - li ragud lofüdänik ?"
"Bi dog pänemon <Sultan>."
ZIAN <KÜLVALDA>
"No vilob visitön ziani <Külvalda> adelo."
"Suemob löliko, o löfäb oba.
Ye vätälolös kiofredik binoföv if no kömobsöv."
"Verätö !
Golobsöd usio !"
MUSAK IN MOELÄT
"O bötan,
in moelät obik binon musak deadik !"
"Suämü pouns tel no kanor flagedön hämi u pinedi."
FIN