SIRKÜLAPENÄD

 

 

 

                                                                                                             

O Volapükaflens Löfik !

 

                                      Ko  blesir  gretikün  glidob  reidanes  valik  :  Nulayeli  fredik e benosekiki,  fulü beneds valasotik !

 

                                      Äs   okanols   logön   osi,      yelü   at   primobs   yelodi   degid Sirkülapenäda  obsik.  Yelodis  deg  läbik    -    duinodi   kion !   Anu  spetidobs yelodis nog degis !!

 

                                      Flen  ritöfik  obas,  Hermann  Philipps   (se   Deutän)  edunom tradutodi  legudik  poedota :  <Prometheus>  fa  <Johann  Wolfgang  Goethe>, keli okanols juitön su pads Sirkülapenäda ün mul okömöl.

 

                                      Id  esedom  obe kopiedi lartüga,  keli etuvom in vüresod, tiädü :

<Adyö yufapükes>  fa hiel <Rick Harrison>  (dätü del 24id  febula 1997).

 

                                      Ereidob lartügi at ko nited mödik.  Binälo binon lartüg mana mu säspetüköla.

 

                                      Primo, yufapük äbinon tikamagot gudik,  igo nügivöl,  e mens mödik seko elanälikons demü on.  Ab latikumo,  mens äprimons ad tadunön lülogedälis anik kompenanas okik e fino ad feitälön onis sekü pük(s) it.

                                                                                                 

                                      Äviloy labön püki nendöfik;  äbliboy su tikädöp okik, sevabo :  pük nendöfik kanon dabinön,  bi mens it jafons oni !  Ab liedo mens binons te mens,  e poso mufs taik päfünons ko seks benosevöl !

 

                                      Fino, flen <Harrison>  edasuemom, das alans neai obaicedons tefü  yufapük  valemik.  Anu  vilom  labükön  tuvedoti  dub klemön  pükis valik somik e dasumön pükis netik,  bi dalabons buamis mödo gretikumis,  do i binons mödo fikulikums  -  ab atos no binos veütikos pro om,  bi alans suno okösömikons nebuames at.  Lartüg vero däspärik.

 

                          Utos,  kelosi söl <Harrison> no gudiko suemom binos,  das yufapük pladulon diali.  Vero,  if menef osuemonöv püki bal,  sa pük netik,  atos opladulos progedi stunidabik.  Ab dialans kanons te komandön yufapüki  -  no kanons mütön oti.  Dialans ai mutons komipön pro dial.  Söl <Harrison> no noom diali,  no noom,  das dial binon din legudik,  ab da yels eperom nämi ad komipön pro dial,  ed anu vilom klemön.  Neflens yufapüka binons tu gretikums e tu nämikums  -  sekü atos,  binos fasilikum ad klienön fo ons. 

 

                          Slud duton lü söl <Harrison> it;  nek pla om kanon sludön in tef at.  Ya ejonom stäni vietik,  no kodü nekred diala,  ab kodü fen e säkuradikam.

 

                          Alan obas muton i sludön,  va yufapük binon lejenöf u te drim nerivovik.

 

                          Flen obsik <Kapovül>  etuvom flenis somödik in Jveizän, das esludom ad  stebön us.  Danob omi ladöfiko demü räts nitedik, kelis ädunom pro obs.

 

                          Flen votik gudik, hiel <Paul Sadler>  id epenom obe ad sagön,  das dub ladet leäktronik sököl,  valikos tefü Volapük in vüresod kanon patuvön :

 

                                      http://ns.southern.edu/~caviness/volapuk /

 

Danob oli, o flen, demü nün at frutik.

 

                          Valikosi Gudikün sedom ole ed olikanes

 

                                                  flen  olas

 

                                                              Ralph


I:2:2000

 

PLIN  SMALIK    (III)

FA ANTOINE DE SAINT-EXUPÉRY

                                                                                 

                                   Äzesüdos obe lunüpo  ad suemön kiöpao äkömom.

 

                                   Plin smalik,  kel äsäkom obe säkis mödik, neai äjinom lilön obikis.  Äbinons vöds fädik, kels,  pianiko,  esevilupons valikosi obe.  So, ven elogom naedü balik flitömi obik  (no odäsinob flitömi obik - binon däsin tu komplitik pro ob),  äsäkom obi :

 

                                   „Kis binon - li din et ?”

 

                                   „No binon din.  At fliton.  Binon flitöm.  Binon flitöm oba. ”

 

                                   Ed äbinob pleidik ad suemükön ome,  das äflitob.

 

                                   Tän ävokädom :

 

                                   „Kio !   efalol - li se sil ?”

 

                                   „Si !  äsagob neflagiäliko. ”

 

                          „Ag !   binos bisarik . . . 

 

                                   E plin smalik ädunom smilarorüli mu plitiki,  kel äskänon obi vemo.  Vilob,  das dasumoy  mijenotis  obik  fefiko.  Tän älüükom :

 

                                   „So,  ed  ol  it,  ol kömol se sil !  De planet kinik binol - li ?”

 

                                   Sunädo älogedob viföfiko gluti in müster koma omik,  ed äsäkob groböfiko :

 

                                   „So kömol - li de planet votik ?”

 

                                   Ab no ägespikom obi.  Ämufükom boso kapi okik,  flitömi obik logedöl :

 

                                   „Verätik binos,  das me at,  no kanol kömön mu fagao . . . ”

 

                          Ed  äsadom  ini  drimäl,  kel  ädulon  lunüpo.     Täno, setirädöl  jipi  se  pok  okik, äblunom oki ini medit diva okik.    Magälols   viomödo   ikanob  patrigön     me   lafakonfid at   su  <planets votik>.  Ästeifülob so ad sevön plu :

 

                                   „Kiöpao kömol - li,  o manül smalik oba ?  Kiöp binon  <lomü ol> ?   Kiöpio vilol - li mosumön jipi obik ? ”  


I:3:2000

                         

                                  

                          Ägespikom pos seil meditabik :

 

                                   „Utos,   kel   binos  gudik  tefü  bog,  keli  egivol  obe,  binos,  das  ün  neit,  obinos gebovik  äs  dom. ”

 

                                   „Fümö !  Ed if binol  söto,  ogivob ole i jaini ad fimükön  oni dü del.  E stafädi.”

 

                           Mob äjinon jeikülön plini smalik :

 

                                   „Fimükön oni - li ?  Tikamagot  bisarik  kion ! ”

 

                                   „Ab if no ofimükol oni,  omogolon seimo ed opölavegon.”

 

                                    E flen obik ädunom smilarorüli votik :

 

                                   „Ab  kiöpio vilol - li,  das golonöv ?”

 

                                   „Kiöpio no veütos.  Stedo föfio. ”

 

                                    Tän plin smalik äsagom fefiko :

 

                                   „No veütos.  Binos so smalik lomü ob !”

 

                                    E, ko bosil glumaladäla,  ba,  älüükol :

                                  

                                   „Stedo föfio no kanoy golön mu fago . . .”

 

SAP  ALDELIK

 

Vitön släni binos lekan gretikum ka dagetön lobi.

 

Del  binon neai so lunik, das soar no kömon.

 

Nedanikans binons utans, kels plonons odes dö nedanöf menefa.

 

Ad benodön:  utan, kel givon muton glömön suno e utan, kel geton, neai.

 

Seilön binon spikön utane, kel spikon nen siäm.

 

Tidan lärnon plu in jul ka pul studiälikün.

 

Cils binons lieg mana pöfik.


I:4:2000

 

LÖF  E  TELEGRAM  (DIL LULID)

FA  HOLGER  DRACHMANN

 

                          Ävilom golön bei of,  ab täno älogom logodi kofudik ofa.

 

                                   „Kis ejenos - li ? ”  äsäkom nesufädiko.

 

                                   „Läd binof so  -  so . . . . . . 

 

                                   No stebedöl gespiki, ägolom ini sälun.

 

                                   Us  jimatan  yunik  äseatof  su  söf,  fo  kel  vatabov  ästanon  su  stul.   Vom konsulana äseadof ed äluimükof kapaflanis dauta.

 

                                   „Godö !   äluvokof lümot, ven ägolom ini cem.   „No logol - li . . . . ? ”

 

                                   Mot zadik äjonof dauti,  kel lenu älusputof mekädiko.

 

                                   „Binol - li malädik ?”  ävokom, ed ägolom lü of.

 

                                   Vom konsulana ämojokof omi ko namamuf teatik.

 

                                   „Kis  binos - li ?   Diabö !   Dalolös obi . . . kis ejenos - li ? ”  ävokom  ko  vög zunik.

 

                          Vom konsulana älöstanof.  Älogedof lüsoni ed äsagof ko vög dibik e bisarik  :

 

                                   „Mans  binoms  ai  nenoliks  e  bleiniks  äs nek.  O <Anton>, matan olik binof malädik, bi  -  bi okanol spetön ad vedön fat ! ”

 

                                   Täno  el  <Anton>  äkienom  näi söf ed äpedom nami vietik matana okik.  Kid pedesinöl  pästopon  dub lusputam dönuik,  e posä ägivom vati matane okik ed älilom pidis fenik ofa.

 

                                   „O  <Bolette>  lelöfik  oba ! ”  äsagom.  „Äbinos  vo  süpäd  läbik, no - li ?  Ab kisi osagol, if ob i labob süpädi  -  nepespetöl ? ”

 

                          Läd <Bolette> älogedof himatani oka ko logs säköl.

 

                          „Kis binos - li ? ”  äsagof takediko.

 

                                   „O <Bolette> !  Binob  käpten  -  odelo  obinob  käpten  -  odelo otävob ko naf obik ! ”


I:5:2000

 

                          Luvokäds tel  -  luvokäd pidabik bal se söf e luvokäd votik bal se stul voma konsulana.  Jimatan malädik älöstanof,  ägefalof sui söf,  äluvokädof,  älusputof,  du mot äzisumof ofi ko brads oka äs jinim zisumof cili oka.

 

                                   El <Anton> ästanom seilölö näi söf.

 

                                   Äblufom ad nilikön nilü söf dönu ed äblufom ad spikön,  ab luvokäds nulik äropons omi.  Täno ägolom ini cemil oka ed is äprimom ad smokön pipi,  kel ye päkvänikon suno.

 

                                   Is äseadom dü tim anik ed ätikom dö nafanacemil oka in <pofasüt>,  E ven vütimo ivedos stilik in näicem,  ägolom dönu lü matan malädik oka.

 

                                   Stad äbinon leigik.  Daut äseatof paeliko su söf,  e mot äseadof näi söf ed äluimükof kapaflanis dauta.

 

                                   El <Anton> ägolom takediko lü söf.  Älogedom lümoti.

 

                                   „Benö !  lio stadof - li ?”  äsäkom ko vög takedik.

 

                                   „Takedö ! ”   äsagof  vom konsulana.  „Gololös nu e dabegolös pardi ofa ! ”

 

                                   Äblegükom oki love söf.  Logs löfik ofa leblamöl e ye begöl,  älogedons omi, e nam vietik ofa äseaton oki feniko in nam omik.

 

                                   „No - li ? ”  äsagof.  „Nu otävol  -  no ! . . . .”

 

                                      ___________________________________

 

                          Ün  poszedel  otik,  el  <Anton> äseadom in stebedalecem sanana gudikün in zif.

 

                                   Sanan äbinom man visedik,  kel ivobädom oke fami gretik.

 

                                   „O  <Anton>  löfik  oba,  keliedükob  oli !   In jenots somik,  e pato balidna  -  jimatan olik no binof nämik.    Binon - li täv olik vemo zesüdik ?    Stebedolös !  Ebinol vo  läbik.  Natiko  no  vilob  dekonsälön .  .  .  ab  okanos  ba  dämükön  matani  ola if otävol.  Meditolös !  Okömob lü ol odelo !”

 

                          Ün del nilikün ästanom el <Anton> in bür nafalabana.   Cigs  oma no äbinons so rediks äs ün del büik.

                                                                                                                                     

                          „Benö !  Plidob obi ad logön oli, o söl <Anton>.  Otävol - li  asoaro ? ”


I:6:2000

 

                          „No, no  - danob oli, ab . . . 

 

                                   Nafalaban älogedom omi.

 

                                   „Binob glumik demü ol, o <Anton>.  Nu söl <Nielsen> otävom pla ol.  Givolös obe telegramazöti.   -  Danö.  Adyö ! ” 

 

                          Ün soar otik vom konsulana äsagof :

 

                                   „Änolob,  das no ämotävolöv.  Atos  ibinosöv  verato  badik,  ven  matan  olik binof  so malädik.  Memob,  das äliedob vemo,  ven ägetob dauti löfik oba.  E  ven  no laboy löfi matana oka . . . .  Zu  no  mutol  tölatön  cili  oba,  äs jimatans nafanas votik patölatofs;  matans ofa nafoms sunädo ün del pos matam.   Söl <Michelsen> ekanom lifön  is  yufü  kredit  oka,  e  kludo  id  ol  okanol dunön osi leigo.  Söl käpten <Anton> fümiko okanom komön,  ven cil  balid  oma  pablunedon.   Obinos  tid  smalik pro söls nafalabans ! 

 

                          „Dredob,  das  ovedos  tid  smalik  i  pro nafadugans ! ”  äsagom el <Anton>, kel äseadom su söf näi matan oka.

 

                                   E  söl  <Anton>  äliedom levemo,  jüs motam ijenon.  Badikünos äbinos,  das äniludom,  das  motam  öjenonöv  ün  del  seimik;  spikoy dö atos ai.  E jimatan yunik äliedükof oki,  e  lümot  äliedükof  ofi  in  dajons  jeikik,  kels äjeikons binäli zadik,  kel tadilo änedof yofami.  Fino söl <Anton> äliedükom oki it  -  ab seilölo.

 

                                   Zadöf  e  pidams  valik flanü om äbinons vaniks;  matan  yunik oma äniludof, das  äbinof  vom  lebalik  in  vol,  kel  iliedof  so  vemo,  e  mot  ofa  älabof  niludi otik.

 

                                   Zu  älabom  frädis mödik,  ed ägaenom atimo moni nonik;  ämekoy cilaklotis, e du nägam at klotilas,  äsagof läd <Michelsen> ai :

 

                                   „Godö !  spelob,  das okanobs gebön klotis at,  kelis nu nägobs . . . ”

 

                                   „Kisi niludol - li,  o mot ?”  äsäkof jimatan yunik ko vög yamöl.

 

                                   „O cil misuemik oba ! ”  vom konsulana äseifom,  e logs ofa ävedons luimiks.

 

                          E täno jimatan su söf ädrenof e jimatan len tab ädrenof,  ed äspikoy dö dead e dö deadanöp,  pla spikön dö lif e dö klädöm.

 

                          El <Anton> ädäsperom.  No  ävilom  golön  in  süt,   bi  no  ävilom  kolkömön tedanis,  keles ädebom moni,  e ven dönu, ma konsäl sanana, äspatom ko lümot e ko matan,  ägolom ai in dredäl.

                                                                                                    (Fövot ün mul okömöl)


I:7:2000

 

LÄRNOD  TELDEGZÜLID  -  SÜT IN ZIF : <MÉXICO>

                                                                                                  

                          Nu binobs in bal sütas veütikün zifa : <México>.  Binon el <Avenida Juárez>, so penemöl mebü el <Benito Juárez> : balan heroedanas mu pelestimölas läna.  Deto stanon el <Palacio de Bellas Artes>  (= Ledom Lekanas Jönik), bal bumotas jönikün vola.  I deto legad penemöl  <La Alameda>  (= Plopalael) i bukiselidöps binons.  In <La Alameda> visü selidöps mebaston ele <Juárez> pededietöl binon. [u: stanon].      Nedeto selidöps mödik,  bukiselidöps,  banköps, finenabürs,  staudöps,  bötädöps,  lotidöps,  bioskops e num bijutiselidöpas binons.

                                                                                                                                                                  

                                   Süt fulon me veigöms vifiko beigolöls.  Futogolans mutons prüdön vemo pö lovegol traväro love süt.  Mutoy stebedön jüs maletalit ecenon e dakosäd (in süt) estopon.  Semikna poldan dugom sütadakosädi.  Neito löl lampadas lektinik valik litükon süti so,  äsva labobs delaliti.

 

LÄRNOD KILDEGID  -  SEIVID  VEGA

 

Säkusadolös obi ! o söl !  Kanol - li sagön obe,  ve veg kinik goloy lü el <Palacio Nacional> ?  (=  Netaledom).

 

Nos binon balugikum.  Sevol - li,  kiöpo el <Palacio de Bellas Artes>  (= Ledom Lekanas Jönik)  topon ?

 

Si ! o söl ! 

 

Vemo gudiko.  De us gololös da süt : <Cinco de Mayo>  (=Dela lulid mayula) stedöfo jü näisüt velid,  kö ologol eli <Zócalo>  (= Disstütot), e visü at el <Palacio> (= Ledom) topon. 

 

Dani mödik !  Binon - li vemo fagik de is ?

 

Nö !  Nedol beigolön domakopädis te nemödikis.  Futo oneodol minutis ze deglul. 

 

Dani gudikün !

 

Nen dan !

 

- - - Ag !  nu  fino  binob  su  el      <Zócalo>  (= Disstütot); eglömob bumot kinik binon el <Palacio Nacional>  (=  Netaledom)  . . . Osäkob atosi poldane . . .  O söl poldan !  pardö !  kanol - li sagön obe,  bumot kinik binon el <Palacio Nacional> ?  (=  Netaledom). 

 

Ut binon bumot votaflanü gad.

 

Labob nog säki,  begö !  Kisi el <Zócalo>  (= Disstütot)  sinifon - li ?

 

El <Zócalo>  (= Disstütot)  binon nem,  keli givoy piade vafas.    Otuvol bali in tops valik Mäxikäna;  lindifos va binon gretik u smalik.

 


I:8:2000

 

Dani mödik !  Ebinol vemo flenöfik. 

 

Fredob ad kanön dünön oli, o söl !


FIN

Need a Web site? Get YourOwnWebsite.com FREE!
More than 1000 Websites templates, Unlimited Hosting Starting at $1.45
Powered by: Geocities.ws

1