XI:84:2002
TÄVAVENTÜR IN KURDÄN (viii)
FA DOKAN KARL MAY
Blig kol lom e net büdon, das bitoy as man. Mutoy dalabön gespiköfi verätik,
va kurado u käfiko, neifo u - böb odugon jü zeil.
Nu no ipölob;
bäldikünan vilaga, dü timil, das älogom stifiko ini
mud güna obik älüodom lü on.
Somikosi neai büo ijenos ome; ädredom.
„O söl, golob !”
äsagom fino;
äflekom oki ed änepubom. Nu päsüadob, das idagetob lenämi
pleda. Älüodob
nu mudi güna obik jü son, kel äbinom nen vafs.
„Gololöd ini gul et !”
Äbleibom stanön ko kurad todälik e log omik äsukom
völi po ob, ta
kel vafs älagons.
„Onumob jü kil
äsagob ome.
„Bal
-
-
tel
-
-
”
Nevifiko äflekom oki ed ägolom ini top pemalöl. Vom yunik ästanof
nog fo ob. Logod
ofa äbinon funik, ed in logs ofa ädremos drenafuliko e dredäliko.
„O
Quodiè,
(= lesöl)
odeidol-li obis jenöfo? äsäkof nelaodiko.
„Álà
yà fedak - God jelomös oli !”
ägespikob Larabänapüko. „Krigan no deidom vomi.”
„Ab
odajütol-li eli Hamsa Mertal, matani obik?”
„Si, if konsälalef kriganas no osludon, das olibol.”
„Sevol-li südis Kurdänanas,” éfendi ?” (= o söl).
„Si !”
„I sevol-li, das bevü ons binom lesefik utan, kel ejelom vomis ?”
„Si !”
_________________________________________
XI:85:2002
„Vilol-li, das ojelob oli ?”
„Obi-li, obikanis, nimis oba, e valikosi, kelosi dalabob ?”
„Si !”
„So dasumolöd bodi !”
Äsumof bodi glöpik de tapäd, ädabreikof ledili se zänod,
äfidof bodi e id ägivof obe.
„Givolös nami olik obe e kömolös !” äsagof täno; „ogivob i manes i nimes ola.”
Nu äbinob lesefik nemuiko anu. If te äsumoföv de siem boda, nog ädotob-la
to atos tefü sef at.
Ven dönu ägekömobs se spad votik, el Hamsa Mertal ilöstanom de gul.
„Gololöd !”
äbüdob omi, „e sagolöd ele bav, (= fat) olik, utosi, kelosi elogol ! Lio flor doma olik panemon-li ?”
Len Kurdänans spikoy ai nemütikumo dö vom, ka len nets smalik
Slamik votik.
„Jefaka !” (= Gödaredöf)
ägesagom.
„So sagolöd kriganes, das pajelob fa jiel Gödaredöf, e das
elagob vafis obik len olikans. Daloms seko nükömön ini dom oksik.”
Älagob vafis ta völ, ägleipob ini zön ed esezugob särvigakedi
somik, keli kanoy remön in zif Paris nejerikumo, ka pro fran bal. Älägob kedi zi särvig ji-Kurdänana
jönik.
„Dasumolös, o Jefaka; nid cügas olik e stral logas olik litükonsös
ai pärlatis at !”
_________________________________________
XI:86:2002
Cügs ofa äredikons demü leläb.
„Éfendi, (= o söl !) danob oli. Olödol len ob so sefiko äsliko in vüm ela Ibrahim, pasetafata. Dälolös, das oblinob drini e zibi
ole, e täno takedolös e färmükolös logis ola nenkudo.”
Äjenos, vio isagof.
Äfidob ed ädrinob, e poso äseatob ad takedön. Ven ägalikob,
lestil äbinon in dom, ab plödo älilob vögi kleilik, kel äflagon lekredanis ad plekön
eli el Asr (= plek poszedelik). Islipob lunüpo
e nek iriskon ad tupön takedi oba.
Ven änükömob ini dil votik doma, els Halef e ceside äseatoms slipöls bevü jevods.
Ädälob, das bleiboms slipön, ästeigob ini zön
günilis e neifi, ed ägolob foi dom.
Plek pifinon, e krigans mödik äseadoms ad smokön in sirkül. Lotans bofik
oba äbinoms len oms.
El Jeri
Jir älöstanom, e votikans ko om. Alikans omas ägivoms namis obe ed ämutob
seadön len oms.
„Kisi esludols tefü ob-li ?” äsäkob eli nezanum (= cif).
„Gödared liton love ol,” ägespikom. „Binol sefik bisä blibol in vilag obsik.”
„Danob oli;
obinob sefik i nog poso, if odelo ulüvob vilagi. Logedolös bledi bal us nilü kvärepatuig.
Mälna ojütob, e hogs mäl opubons in bled in lien stedik.”
Äsezugob günili ed äjütob. Pos jüt mälid, alikans älöbunoms. Bled pädeköton
e pägivon de nam ini nam. Stun manas at no äkanon pabepenön.
Äkanoms suemön ni fümi at jüta, ni dinädi pro
oms lemilagiki, das äkanob jütön, nes gelodön güni. Stüm kol ob äglofon leigo fövo
as dred, keli äsenoms tefü ob.
Te pos stun lunik, äseadoms dönu in plads büik. El Hamsa Mertal äblinom pipi obe, ed ämutob nu konön,
vio ipromob atosi gödo fate omik.
(Fövoti konota at kanols reidön ün mul okömöl).
_________________________________________
XI:83:2002
a)
Liö! nemof-li obi tifani ?
ä)
Liö! no äkanom-li suemön cedi obsik ?
b)
Liö!
neai vilons-li kolkömön ko ob dönu ?
c)
Liö!
esagoms somikosi nen saido tikön ?
d)
Liö!
logol cipi in log bloda olik, e no küpol bemi in log lönik ?
4.
VIO
binon ladvärb tefik, e pagebon soiko :
a)
Logolsöd vio löfof omi !
ä)
Äkonons vio itävons da läns mödik;
b)
Küpedolös vio dunoy vobodi at;
c)
Vio suvo elilob kaniti et;
d)
No kudolsöd vio ospikoms oles;
5.
Nog dabinons vöds votik pefomöl me ladvärb tefik „VIO” :-
a)
Säkob obi, viomafädo kanob sufön kondöti
somik;
ä)
Vilons sevön,
viomodo
odunons vobodi at;
b)
E sufädi
viomödik ämutoms jonön ole !
c)
Viovemo
ämutobs säkusadön omis.
d)
Pötis viomödotik elustebedols !
SAP
Dabinon konotül in Larabänapük, ma kel tidäb visitom sapani
ad säkön omi : „Lio kanob-li vedön spikotan gudik ?”
Sapan ägespikom:
„Dalilolös, o son obik.”
Pos tim brefik, tidäb äsagom : „Dalilob, o tidan, fövolös tidi olik, begö
!”
Sapan äsmilülom :
„No binos votikosi ad sagön.”
_________________________________________
XI:82:2002
KLEILÜKOLÖD, BEGÖ! SÄKÄDI OBIK
Reidan epenom, ad sagön, das dif
vü : LIO, LIÖ e VIO
no binon kleilik ome
- - - -
- - - - -
- - - - -
- - - - -
- - - - -
- - - - -
- - - - -
- -
1. LIO
binon säkavöd, samo :
a)
Lio stadol-li ?
ä)
Lio kanobs yufön oli ?
b)
Lio binon saun fata olik ?
c)
Lio lükömoy lü zif ?
d)
Lio jäfidon mufükian ?
e)
Lio vilom-li tävön ?
2.
Nog dabinons säkavöds votik pefomöl me säkavöd „LIO,”
samo :
a)
Liofagotik binon dom ola de zif ?
ä)
Liofütürik
olödons mens su Mard ?
b)
Liofütüro kanons büosagans logön
?
c)
Liogretik
binon tood oma ?
d)
Liogretotik
binon vataninädian ?
e) Liokodo zanof ko nilädans ?
f)
Liomafädo
vilons sofälükön tirenani ?
g)
Liomödotanaedik
odunobs tävi at ?
h)
Böds liomödotasotik lifons in fot nilik ?
i)
Midun oma liomödotid binon ?
j)
Liomödotidna elovenafol love Latlantean ?
k)
Sevol-li, lifayelis liomödotik labof ?
l)
Liomödotikna evisitols palis ?
m)
Vobodis liomödotiknaik edunoms ün vig pasetik ?
n)
Pük liosotik binon ?
o)
Liosuno kanoms kömön isio ?
ö)
Lioveitotik
binon lesüt zifa ?
3.
LIÖ
pagebon soaliko as lintelek :
_________________________________________
XI:87:2002
SMILÜL
Smilül frädon nosi, ab givon mödi. Liegükon utanis, kels getons osi, nes pöfükön
utanis, kels givons. Te flagon pülatimili, ab semikna mem osa dulon laidio. Nek binon so liegik u nämädik, das
kanon lifon nen os, e nek so pöfon, das no kanon paliegükön me os. Smilül jafon läbi in lom, födon
plüdi in büsid, e binon mäk flenalöfa.
Blinon takädi favikanes e kuradükami lügikanes, e binon
nata tavenenamedin gudikün ta töb, ye no kanon paremön, palubegön , paloenön u patifön,
bi binon bos, kel no völadon pro seiman, bisä pamogivon.
Anikans fenons tumödiko ad givön smilüli ole; givolös
ones bali de ol, bi nek neodon smilüli sovemo as utan, kel no plu labon bosi ad givön.
Lautan nepesevöl
(Fa
flen Hermann Philipps se Linglänapük petradutöl)
TU GEILIK - LI ?
Joför
fledavaba vilom vabön dis pon, ab tuvom, das fledavab labon
zimmetis tel jenöfo tumödikis ad kanön dunön osi.
Stöpom
fledavabi flanü süt däsperiko, e säkom hicili, kel beigolom, va dabinon veg votik.
Kikodo vilol-li
tuvön vegi votik?” säkom
cil.
„Bi fledavab
obik binon tu geilik ad vabön dis pon at” gespikom joför.
„If ogivol obe leurodis lul,” mobom cil, „osagob ole vio kanol stirön fledavabi olik dis pon.”
Sevol-li viomodo joför kanom vabön dis pon nen tuvön vegi votik ?
_________________________________________
XI:88:2002
NUNILS SE VOL LÖLIK
RIG
MUNA
Bü yels kil, nolavans
niveras zifas Tokyo (Yapän) e Colorado (Tats-Pebalöl) änunoms, das ma nünömasümädots,
mun pämoton sekü kobojoik tala ko planet votik, gretota sümik Marda. Mäpet joika äjedon ini lespad sirküli klifilas, kels sümätons lü uts,
kels züons Saturni. Äbinons klifs at, ma nolavans, kels äfomons muni, kel nidon ün dels at löpü
kaps obsik.
JVEIZÄNANS
BINONS
TU
VÄTIKS
Jveizänan alik kilid
binon tu vätik, jonon dilet nulik. Stad manas binon badikum, ka ut vomas. Valemo, voms lofüdayulopik, zänodamelik e jinägärs Lamerikänik pladulons
grupis pöpa, kels suviküno binofs tu vätiks.
VISITOLÖS
DIVIS
GLÜGA
LOMO
Mused ela „Vatican” eregistaron
magodatanili, kel jonon topi bal klänikün ela „Vatican,” sevabo : lödadomi papala in Ledom Paostolik. Magodatanil at binon dil sökoda nulik magodatanilas degvel, kel bepenon divis museda, jenavi
ela „Vatican” e nätükami freskodas in temül papala ela „Sixtus.”
LISLADEÄNANS
NEMUIKÜN
Num Lisladeänanas
eglofon soaliko me 1.026 (0,38 dötum). Glof pöpik at binon nemuikün sis yel 1900. Ün yel 1994 pöp eglofon me 0,70 dötum; glof pöpik zänedik degyela pasetik äbinon 1,01 dötum a yel.
LIUNÜLAMILIT
Profäsoran Danänik
in Niver zifa Copenhagen eplonom dilekanefe nivera bundani tumödik liunülas in gased niverik. Sagom,
das in lartüg okik, kel älabon lienis 170, ininükoy liunülis 43. Ma profäsoran, somikos itupos ninädi nolavik lartüga. Dilekanef ärefudon ad dasumön ploni omik. In lartüg nulik pro gased fa profäsoran, dabinons nemu liunüls luldeg a liens 126
!
KOEF
ME
TELEFON
Bü yels anik äkanoy
koefidön oki me telefon. Pädan katulik Lireyänik älofom dünoti somik dü düps teldegfol a del.
Äpeloy
pauni bal a minut. Mon pigaenöl epelon nätükami glüga Lireyänik.
SIRKÜLAPENÄD
O Volapükaflens Valöpo !
Din mu veütik pro Volapükans ün tim at binon kosäd. If no kosädoy ko
Volapükans votik, primoy ad perön nitedi tefü pük, e, nog badikumo, muf primon ad dästurön.
Adelo kosäd binon jenöfot lifa.
Bevüresod givon obes mögodi ad kosädön ko vol lölik. E cedob, das Volapükans
anu elärnons ad frutidön medami at.
Büo, Volapükans no äkanons frutidön mögodi somik,
keli juitobs ün tim at. Seko
äsekidons de gaseds, num kelas äbinon gretik.
Ädabinons seimikna tums gasedas in Volapük, ab ün tim obas
ya enepubons.
Anu dalabobs gasedi Volapükik te bali, sevabo : „Sirkülapenäd,” ab bü on, ün
tim kinik äkanoy-li reidön gasedi somik?
Tü del 31. mäzula äpubon yelod balid „Volapükagaseda
pro Nedänapükans,” kel
ädulon jü yel 1958, ün tim kelik ävedon : „Volapükagased : Zänagased pro Volapükanef.” Ab ün yel 1962
äfinon. Poso
pätuvons padadils tiädü : „Volapükagased” in nüms ömik gaseda „Union” za yel 1970,
ab vero nek ädabinon ko löf e ko nited saidiks ad savön jäfidoti at Volapüka pro obs,
kels ökömobs latikumo.
Poso yels teldeg äpasetikons nen gased Volapüka.
Ab ün 1989/1990 äprimob dabükoti „Peneda Komunik pro Volapükaflens,” kel ävedon : „Sirkülapenäd
pro Volapükans Valöpo” latikumo, e keli kanoy reidön almuliko.
Ab pos dead obik, onepubon-li gased Volapükik nogna?
Obinon-la ek, kel löfon Volapüki somödiko, das orefudon ad
leadön perön gasedili somik. If no, obinon-la-li tim lunik votik ven dag onexänon sui pük?
Nemu obinon volaresod, ab valikans no labons nünömi. Pro utans, Volapük
udeadon! No
leadobsös jenön atosi!!
Valikosi Gudikün Oles ed Olikanes
sedom
Ralph