VII:52:2000
PLIN SMALIK
(IX)
FA ANTOINE DE SAINT-EXUPÉRY
Cedob, das äfrutidom, pro fug oma, fliti bödas sovadik. Ün göd moflita, äleodükom gudiko planeti oka. Äklinükom kälöfiko volkanis filidik. Ädalabom volkanis tel filidik. Äbinos pötikün ad hitükön janedi gödo. Id ädalabom volkani kvänik. Ab, äs äsagom osi : <neai sevoy !> Seko äklinükom leigo i volkani kvänik. Ven binons gudiko klinüköls, volkans filons sofiko e nomiko, nen rupäds. Rupäds volkanik binons äs cimafils. Klüliko su tal obsik binobs mödo tu smaliks ad klinükön volkanis obsik. Sekü atos, kodons kumi säkädas.
Plin smalik id älöpiotirom ko glumaladäl bosilik sprotis lätikün elas <baobab>. Äkredom, das neai ömutom gekömön. Ab vobs valik kösömik at äjinons ome mu svidiks ün göd et. E vatölo pro naed lätikün flori, e preparölo oki ad jelön oni dis klokäd onik, ätuvom vilöfi ad drenön.
"Adyö !" äsagom flore.
Ab no ägespikon ome.
"Adyö !" ädönuom.
Flor äkögon. Ab atos no äbinos kodü koldät onik.
"Ebinob stupik, " äsagon ome fino. "Begob pardi ole. Töbidolös ad läbön."
Päsüpädom fa nekom riprodas. Äblibom us lölo nenyufik, ko klokäd güflekik. No äsuemom svidöfi at takedik.
"Ab si, löfob oli, " äsagon flor ome. "Esevol nosi kodü pök oba. Atos labos veüti nonik. Ab ol ebinol leigo stupik, ka ob. Töbidolös ad läbön . . "
Lüvolös klokädi at. No plu vilob oni.
"Ab vien . . . "
VII:53:2000
"No binob so koldätik äs atos . . . Lut flifik neita obinon gudik pro ob. Binob flor."
"Ab nims . . . "
"Zesüdos vero, das sufälob jönulis tel u kilis if vilob sevädön pabis. Jinos, das binons so jöniks. Voto kin ovisiton - li obi ? Obinol fagik, ol. Tefü nims gretik, dredob nosi. Labob kralis obik. "
Ed äjonon balugäliko spinis fol oka. Poso äläükon :
"No zogolös so, binos böladik. Esludol ad mogolön. Mogololöd . . "
Bi no ävilon, das äloegom oni drenön. Àbinon flor so pleidik . . .
SAP
ALDELIK
keli
etuvom
Jean - Marie
Ries
Utan, kel vilon lifön gudiko e lunüpo, lifonöd
nevifiko;
Lekof
binon kaktud, kel glofon sovadiko su sepül
drimamagotas obsik;
Fomäl, kel jafon drimamagotis, binon äs rosadabimül,
kel floron ün yelasäsun;
Dins valik vedons fon freda, if löfoy onis;
Lob gretikün binon pesuemön;
Buks binons lüns, me kels vol palogon;
Primolöd utosi, kelosi kanol dunön u vipol ad dunön. Kurad ninädon letäleni, jafanämi e magivi.
VII:54:2000
TÄVAVENTÜR
IN
LAPÄN
(II)
FA KARL MAY
" Vuoike - vi ! vi !" fat Pent ävokom. "Partne pahakase (= son diaba) at eretükon te skini e futis obes. Hautesn so mon kalkap lapmet - oflapob oni, so das deadon !"
Ämufom tädölo spedi okik love kap ed äsukom retodi dönu. Retod ädugon nu löpio ini gur xänik lü fyäll (= bepenam skandinänik pro belaplens nepekulivöl, su kels bels lönik (tine) tovons okis). Nif dibik äbinon vemo neletovik obes; äslifobs pö step ti alik dönu donio ed änedobs timi lunik ad rivön geili fota. Äbinos frutikos, das firs topa at ästanons so nebigiko; klifs mödik äseatons breküliko bevü stams; äkanoy kleiliko logön retodi.
Balan pos votikan leseilölo ästepobs föfio. Nu, ven ätridobs lü rovöp, el Pent, kel äbinom föfo, ätakom pö bim lätik.
" Logol kisi ?" nök Sätte äsäkom kleilo.
Ob ägolob pos el Pent ed ilogob mani äs omi, kel ägolom vifiko nedetü obs bevü bims. Ab ven älilom vögi nöka, ägespidom vifo ini lafadag fota.
" Kim äbinom at ?" äsäkob me vög lövik.
" No elesevob omi, o söl," bäldan ägespikom. " Kis dugos mani seimik isio ün tim at ?"
" Binol - li fümo lebalikan, kel lödom in top at ?"
"Si. Binom - li ba man, kel golom in aito." (=veg, kel golon ad lödicenön).
" No kredob atosi. No ivilomöv glidön obis. Efugom; veg oma klu binom fümiko veg negita."
VII:51:2000
LÄRNOD FOLDEGBALID - YELASÄSUNS
Yel padilon ini yelasäsuns fol, sevabo:
florüp, hitüp, fluküp e nifüp.
Ün florüp, nat galikon se slip lunik oka.
Bims pategons me bleds nulik.
Böds kanitons valöpo, ed in gads vob paprimon zilo. Me
plauds, jüps e
cops glun pabevobon; binos tim ad sovön.
Nu binobs zänodo ün hitüp. Ün del alik sol stralon vemöfikumo, ab feilan no labom livüpi ad takädön in jad. Mutom ninükön klopi dü tim, das stom binon gudik. Piano dels brefikumons e neits vedons ai koldülikums. Ya binobs ün fluküp. Binos tim ad klopön flukis e härbatis lätik. Vien koedon löpiovirön bledis de bims falölis. Täno nifüp kömon. Koldos valöpo. Flod e semikna nif mütons obis ad blibön in dom, du nolüdaovien lemufükon tuigis bimas. Koldos, binos stom badik ed ün säsun at dels jönik binons selediks.
LÄRNOD FOLDEGTELID - SPOTS E (TIMA)MUADS
No golol - li ko ob lü stadion aposzedelo ?
Mät demü mast ojenon bevü futaglöpädakvips gudikün
tel obas.
Atos plitonöv obi vemo.
Ün yun obik, ob it efutaglöpädob mödiko, ab nu kotenob
ad loegön glöpädön omis.
Spot balik,
keli plägob, binon tänit. At binon spot, kel pliton obi mu vemo. Plägob nog pledis votik, ab vemo neskiliko.
Tefü ob binos ebo soik.
Ab buükob nifüpaspotis, do is pöt pro ats binon pülik.
Lio cedolöv - li, if golobsöv ün del jölid pos adel ad kompenön
in tajedapled ? Tajedöp
no binon fagik de dom obik.
Okolkömobs odi us.
Ya sis lunüp no elogob glöpädi Baskänik et.
Vätälölo vali, jinos lü ob, das nos binon vönaoloveikum, plu jänälöl, plu bemagivöl, ka torakomip. Saidos ad logön torakomipani nobaladälik, ven pladom oki visü tor, kel kömon plödio letodölo valikanis. Mufs skilik me mäned leigoäsä votiks torakomipana, ven jästom ad taedön ta tataks tora, binons magädabiks. Fino spetät sömiton pö denajoik deidöl, kel pasökon dub plod mu laodik lüloganas pekotenüköl.
VII:50:2000
KONSÄLS
GUDIK
Ven sukoy vobodi, mutoy pabevüsagön. Ven dabinons plu ka bevüsagäbs bal, täno mutoy mätedön ko votikans. Klüliko mutoy dalabön xamis tefik, ab ma gased bal, steifädan benosekik pavälon ünü sekuns te kildeg pos nüköm ini bevüsagöp ! Steifädans anik no binons klotugiks; anikans no golädons konfido; anikans no gleipons nami votikana saido fimo; anikans no mekons logakontagi gudik; anikans igo no smililons. Ünü sekuns te kildeg, steifädan benosekik pevälon. Sekü atos, magäds primik binons veütiküns !
If vilol tikükön votikani äs oli it, primolös ad spikotön ko om ud of flenöfiko. Neflens no binons zesüdiks. Ced ola binon veütik ole, ab no skänolös votikani ko lanäl tumödik. Sekü atos, flenöf binon zesüdikün. Sagolös dinis, ko kels bevüspikäb ola kanon nen fikul baicedön. Gespik : si ! si! binon blöf, das ebemastol stipi at. Koedolös, das pösod votik spikon mödo it. If spikol tu mödo, pösod votik u pominiludon ud operon nitedi. Tikamagotis nu piano nüdugolös, ab koedolös, das ats jinons binön tikamagots bevüspikäba olik. Snatiko steifülolös ad vätälön lecedi votikana. Äs äsagom hiel <Sokrates> gretik, lärnoy mödikosi me spikots ko votikans. Ma om, ilärnom valikosi, kelosi esevom, de fon at. Kesenälolös cedis e desiris votikana. Mod teik ad gaenön vödafeiti binon : vitön oni. If no kanol baicedön ko bevüspikäb olik, tän baicedolös ad flenöfiko nebaicedön. If esökol konsälis valik at, e no eplöpol ad gaenön cedi atana, din nog bal binon veütikün : no perolöd flenöfi atana, e sevolöd, das ba ulärnonöv bosi de ol it !
Mens, mens - valöpo in dils valik vola,
E valikans no seatons in hit gluta sola.
Ab nitedälons mens mödikans dö ceds onas patiks,
E mens at nendoto cedons, das ye binons snatiks.
Smilobsös, si ! smilobsös ko mens in läns valik.
Mödikans atanas binons pöfiks, votikans in stad liegik.
Atans vilons dalabön moni, e nog monem pubon;
Etans abi vilons libi, ab pöf te kujöron
Nelibi tädik, tomik, jeikik jü dead fümik fino
Du kotenäl skeapon e vised drenon ad logön valikosi so.
VII:55:2000
"O Söl, kredol - li atosi vero ?"
"Si !"
"Klu zesüdos, das sukobs omi."
Vöds at päspikons me ton lespidik e kudafulik, keli no äkanob suemön anu. Kodü atos, äsäkob :
"Tikol - li, das binom renafunan ?"
"No. Niludob bosi votik, välyam (= blod oba). Ologob, kim binom. Ols sukolsöd vüo beri !"
"No dalolös golön soalo !" son Nète änunedom.
"Ol, pul, nolol kisi ?! Gololsöd ! No nedob meni seimik, kel blibom - la len ob."
Vöds at päspikons me ton so büdöl, das älobedobs onis nen taöf. Fümo no äbinos nen riskäd ad jäfön is in fot ed in zif somik me foginan, kel ikondötom so luniludiko. Fümo älabom kodi patik, bi ävilom blibön soaliko in dinäd somik, in kel kompenanef äbinom so zesüdik. Äletobs golön omi ed äsökobs fovo retodi bera. Töbid obas päbläfon mu suno. Retod ädugom ya brefüpo lü pladil nebimik, kel pätegon me stons. Is nim äseaton ad takädön, ibo, ven äzigolobs topi, no ätuvobs, das retod ädugon dönu isao.
Dogs ibinons jünu len obs, dog alik petanöl me lefad len söl okik. Ab nu, ven äzigolobs zi plad, pälivükons. Älespidons bevü stons e suno älilob, plä vaul vutöl onsik, dibatonodi dibik e glumälik. Noid äseilon timilo ed ämufon täno lü flan visoik. Dog Lapänik äkondöton prüdo visü ber; bäton oni se hog ona nes golön ini riskäd, e modü at id adelo no äliloy, das dog seimik obas ägeton flapi. Ab mu suno, äjutoy balna e suno poso telna. Lukanit levikodöl dogas ävedon täno; seko älesevoy sunädo, das ber pedeidon.
VII:56:2000
"Nète, binon - li deadik ?" el Anda love slenöp ävokom, kel älabom pladi detü ob.
"Miye lepe vinsam - evikodobs !" ägespikon. "Viesodake le tarfok - berbinondeadik! Kömolsöd lü obs, kratnatyè ! (= flenädans).
Äspidobs lü vokölan; ber äseaton nelifiko su glun. El Nète yunik iletom lükömön oni jü vüspad stepas tel, isteigon poso telrüdi ini cav maifik ed ijutom telna.
"Enolon, das reni, keli elufidon, leduton lü ob," äsagom vemo takedäliko, " e sekü atos, ekömon lü ob ad padeidön."
Bevü Lapänans famülalim alik labon nimis lönik bevü jep e kodü atos, i mali patik fümik. Ya timü motöf, fat legivom reni cile alik; timü bluned, cil geton telidi; utane, kel datüvon tuti balid in on, mutom legivön kilidi one. I dünanef geton renis as mesedi e patalegivotis, sodas dünan, kel matükom jidünani, kobü nims okik ed ofiks, vemo nefikulo getom jepi, kel kodos, das vedom man livätik. Kodü atos, pöf veratik no dabinon bevü Lapänans, pläamü per jepa sekü nüdrän u flod nenifik. In dinäd lätik, nims no kanons setirön se glad düfik yebilis, kels fomons nulüdi nifatima pro ons, e deadons sekü faem e miserab.
"Sotn le änak - binon manik," nök äsagom. "Säskinolsöd e maikötolsöd oni, dat okanobs nefikulikumo polön oni. Rupmaha le miyit, katyè miye vátepe - kop leduton obes, ogivobs lefutis . . . "
Äseilom zänodü set; kom oba äjinon neletön leföli saga omik. Äbüosenob kodi atosa. Lapänans mödik binons kritans, ab älefölons südis mödik bütima pagikis, kelis vemo kredons, do visü foginäb jonoms atosi te neviliküno. Ba berafuts pösaludükons hiele Tiermes, balane godas vönik seimik omas, kela ködote, ledilo boada raodiko pebecöpöle, Lapänans nog mödiks äbumoms saludöpi in fotil stilik. Futs i verato päteilons de limeds e pato päkötons.
(Fövoti kanols reidön ün mul balidkömöl).
SIRKÜLAPENÄD
O Volapükaflens Löfik !
Sedob valikanes olas hitüpaglidis ladöfik, e spelob, das olifädols
vakenis süperik.
Spikoy anu mödo dö balät Yuropik.
Ünü brefüp sit nulik monik ovobädon in läns anik
Yuropa. Atos
sinifos, das okanoy, plä mon netik, labön moni bevünetik, kelos ofasilükos remi e seli canas
bevü nets difik. Binon
step nog bal lü klubam Yuropik. Tikamagot at binon vemo gudik.
Ab läns anik no baicedons ko on.
E tuvedolsös bali länas at.
Si ! veratikols. Binon Linglän, kel ün tim at no vilon dasumön valuti somik. Do fino edasumon metis,
gramis e liätis, vilon stebedön lunikumo büä odasumon eli euro. Ba
si, ba no, kin sevon osi ? Mebos
obi dö pük bevünetik.
Din bal, too, binon fümik. No vilon dasumön püki mekavik, e läns votik Yuropa baicedons in tef at. Läns Yuropik gebonsöd
pükis oka valemo, e ven vilons tedön ko läns votik
- gebonsöd Linglänapüki !
At binon jenöf adelik.
Demü stad at, gebi kion olabons - li püks mekavik bevünetik
ün tumyel nulik okömöl ? Püks somik tel, sevabo : Sperantapük ed el Interlingua ekomipons kuradiko ad
dagetön rouli seimik calöfik, ab nenplöpo.
Tats netik no vilons labön püki mekavik ad fasilükön
tedi e kosädi bevünetikis, e klüliko ejonons cedi okik in tef at.
Fümo ekuradükons teoriko steifülis ad gudükumön
kosädi bevünetik in valem, ab plago edunons u nemuiko, u nosi.
Ba plöp gretikün äbinon flanaü Tsyinän fa Sperantapük
bü degyels tel. Els
Interlingua e Sperantapük esteifülons bofiks ad pledön rouli calöfik in noganükam Netas
Pebalöl, ab nenplöpo.
Ab püks at ya labons flani siik. Flan sogädik pükas at binon legudik. Samo kanoy kompenön in kongreds e kolköms bevünetiks e atos binos plöp gretik ito. Ab is binon miedükam dina, e sotefä suemoy plöpi at (kel binon plöp jenöfik), okotenükoy dö valikos tefü pük mekavik bevünetik, kela Volapük äbinon balid ad ziikön da vol lölik.
Valikosi Gudikün Oles ed Olikanes
sedom
Ralph