SIRKÜKLAPENÄD
O Volapükaflens Löfik !
Bal pükas bevünetik fa hiel Arturo Alfandari panemon : NEO. Pük at binon
fom balugikum Sperantapüka ma lautan, ab i memon Volapüki kodü brefükam fomas okik.
Söl Alfandari äsegivom moni mödik ad sevädükön
oni valikanes nen benosek mödik. Ma nol obik, dabinon adelo ni muf ni gased tefü pük at.
Bü tim anik älogob su bukaboed obik gramati kobü vödem
ela NEO, keli älegivom obe flen Fransänik,
ed äprimob ad reidön oni.
Ekö bagaf se buk at dätü 1961 :
<Sekü daglof kosäda e sekü rajans konömik, kulivik
e töriks bevü nets valik vola, säkäd püka bevünetik evedon veütikum, ka büo. Tefon grupis bolitik,
literatavik, nolavik
e tedikis, e
nek fütüratimo okanon sänitedälön tefü din at.
Kanoy siön,
nen mög pöla,
das yels teldeg u kildegs okömöl otemunons nüdugi calöfik
püka bevünetik.>
Sis tim et,
yels kildegzül epasetikons.
Söl Alfandari äbinom profetan dobik, bi pük bevünetik
nonik penüdugon. Pük
gretikün pükas somik, sevabo : Sperantapük enepluikon ünü yels lätik teldeg; püks somik votik
binons püliks.
Mens buükons pükis netik ad kosädön ko od, pato Linglänapüki, kel atimo binon pük
bevünetik jenöfik, e
kel pagebon da vol lölik fa balions menas.
I Spanyänapük
glofon
ai, e Fransänapük,
kel ün yels pasetik pägebon da vol lölik, binon nog pük nämik.
Leigodü püks ya pemäniotöls, Volapük no dabinon. Kikodo seko lärnoy-li
oni ? Kodis
kinik ugivols-li ?
Valikosi Gudikün Oles ed Olikanes
sedom
Ralph
II:10:2000
SMILOLSÖD. . . . . . .
Ko flen nulik obsik - Jean-Marie Ries
Dog süperik panemöl <Hektor>
„Elaf <Hektor> obsik binon dog
vemo küpälik.
Nek
kanon
nilikön
lü
dom nendas elaf <Hektor> laramon obis."
„Vaulon - li ? ”
„Lenö ! Klänedon oki sunädo dis bed !”
Hiel <Chopin
> e stenograf
Jiel <Rebeka> bäldotü
yels
degfol
pianodof
pro lotans famüla.
„Binos nekredovik !
Proged kiogretik !”
sagons dalilans valik.
„Verätö !”
sagof
mot.
„Sisä
daut obik studof pianodi ä stenografi,
pledof famiki Minutavalti fa hiel <Chopin> ünü
sekuns luldegvel !”
Papag kilid
Man ävilom remön papagi. Selan äjonom ome psitakis
kil: „Papag
at binon vemo magifik. Frädon pounis tum, bi suemon e
spikon
Linglänapüki.
E papag telid frädon
pounis
teltum,
bi spikon skilädiko Linglänapüki
ä Fransänapüki.
E papag kilid frädon pounis lultum !”
Papag kilid äbinon nejönik e bäldik. Reman äsäkom: „Kikodo binon - li
so jerik ? Dunon - li bosi patik ? ”
Selan ägespikom: „No nolob jenöfo. No
spikon.
No binon vemo visedik. Binon murik e dunon lenosi dü del lölik.
Ab papags votik nemons oni cifi.”
Elot <Hebsperampto>
Hiel <Paulül> äsäkom : „O
Fatül !
Kis binon - li elot <Hebsperampto >
? ”
„Ävilol - li sagön :
eli <ESPERANTO> ? ”
Lilolös !
Kanob
plänön
ole valikosi. In Deutän spikoy Deutänapüki.
In Fransän spikoy Fransänapüki
ed in Greta-Britän
mens valik spikons Linglänapüki. Ab Sperantapük binon pük mödo veütikum, ka püks valik su tal,
bi Sperantapük binon valemapük ! ! ! ”
„O Fatül ! . . . . e kiöpo spikoy - li püki at ? ”
„Öööööööööööööö . . . . . . . . neseimo !”
II:11:2000
LÄRNOD KILDEGBALID - VISIT ZIFA : MÉXICO
If no labol delis mödikum ka anikis ad lifädön in zif : <México>,
no olabol timi ad logön mödikosi,
ab alo okanol logön logöfotis neglömovik.
If binoböv ol,
primoböv ad spatön da süts e laels.
Balido goloböv ad logön eli <Zócalo> : nolüdü piad
at logoy eli <Gran Catedral> (= Leglügi
gretik); lofüdo
eli <Palacio Nacional> (=
Ledomi netik); sulüdo
eli <ex-Palacio Municipal> (= läx-ledomi komotik)
e bumotis kolunänik anik e vesüdo domakopädis kil bumotas
kolunänik, bevü
kels eli <Monte de Piedad> (= Prünöpi).
If golol da el <Paseo de la Reforma>
(= Spataveg lonemarevida), ologolöv
magotis
magifik
pelöodöl
stimü
<Cristóbal
Colón>;
lampör
lätik laztekanas : <Cuauhtemoc,>
e mebamali liväta.
Ogolol da el <Bosque de Chapultepec>
(= Fot ela <Chapultepec>), in kel famüls muadons okis tü
sudels u zäladels.
Tü sudels gödo päräds pajenükons fa els <charros> (= monitans Mäxikänik patedik) su jevods jönik oksik.
LÄRNOD KILDEGTELID - DALOGAM LÄTIK IN <MÉXICO>
Adel binon del lätik,
keli olifädob in zif : <México>.
Lio ogebol - li düpis lätik at ?
Benö !
If ob binoböv ol,
kotenoböv
ad spatön da laels,
kelis bo no evisitob, e
sukön pladi ad seidön obi e ad lelogön eli <Ixtaccíhuatl>
ed eli <Popocatépetl>.
Eplitosöv - li obi ad visitön topis vönik jenavik ? Täno
kanol golön ad logön eli <Àrbol de la Noche Triste>
(= Bimi neita lügik),
dö kel cedoy,
das is plad ebinon,
kö el <Hernán
Cortés> : konkeran,
edrenom posä isufom perädi.
Kiöpo tops binons - li, kö bumädafailots toltekanas dabinons ? Sam süperik bumava toltekanas binon piramid ela <Tenayuca>, ed i piramid ela <Cuicuilco>. Träms dabinons, kels vegons stedöfo lü tops at, ab täv me loatatood binon plitikum e vifikum. Cedol - li, das tim saidik dabinon ad visitön topis valik et ? Ba no. Vegam isio lü piramids, leigoäsä lü <Xochimilco>, flagon timi mödik. Ba ozesüdos ad välön te bali topas et. Topi kinik konsälolöv - li obe ad visitön ? Binos fikulik ad sludön. Ek labon plidi (u: klieni) lönik oka.
II:12:2000
LÖF E TELEGRAM (DIL MÄLID)
FA HOLGER DRACHMANN
Fino motöf äjenon.
No binon kovenik,
pato no balidna.
Vom liedof kösömo tu vemo; ab
man i labom liedi oka demü livüp pemutöl oma,
kel dasleiton ladi plu ka luvoks dasleitons
lilis.
Ab lif binon fef gretik;
mebobs atosi pötü motöf e
pötü dead.
Motöf
äjenon
is
nevifiko
ab
ye
läbiko.
E ven taked patik at ivedon in cem, taked
at, keli men nonik okanon glömön,
<Anton> ägolom ini slipacem,
e ven äkienom näi bed, e
ko devod äkidom nami vietik e sleniki,
täno mot yunik äflekom logodi paelik
oka lü om,
e ko vög takedik äleblamof omi.
Nogna äpedom nami ofa,
ägolom ini sälun,
kiöp äseitom oki su söf ed
ämürom :
„Binob ye so läbik !”
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Valikos äblibos beno.
Jimatan malädik älöstanof
se bed ed äseadof lestiliko in stul gretik.
Ab alna,
ven pulil ädrenom,
ätegof lilis oka yufü nams ed äpidof
oki.
-
Benö;
mots yunik obas binofs nevafibiks. E
kin binon - li kod ?
-
Tim,
tim,
tim.
Ed onejafobs - li demü atos pianodis, tiedavati e
kulivastidis ?
No.
Fino läd <Anton> äbinof saunik dönu.
Täno pulil ävedom malädik. Äbinos
zesüdik,
das äbinom fibik;
cilils valik binons fibiks,
kludo id om äbinom fibik. Balido
süg de mot, ab äkanof no sufön atosi,
täno süg me miligaflad. Poso
äblufoy miligamoti,
kel ätifof,
e täno miligamoti,
kel äludrinof,
e poso miligamoti,
kel no äkanof sügön pulili. Fino
ägeboy fladi dönu,
e stomag pulila äbinon in stad lefulik
nemögik.
Stomag
malädik
cilila
frädon
moni
mödikum, ka man nepematöl okanom
niludön.
<Anton>
älabom ai moni nonik,
ab älabom pulili oka,
e
leno
ävipom perön omi.
II:13:2000
<Anton>
ägolom
lü
sanan
aldeliko.
Sufäd
sanana
äsufom
blufodi; ägespikom
söle
<Anton>
ai
so:
„Läds olik no mutofs kudön so vemo
! Pulil binom saunik e nämik;
nat okälon nati ! ”
<Anton> älabom nu debi so gretik,
das no änolom lio dunön.
E kilidna läb änokon su yan käptena
<Anton>.
Nafalaban ävilom spikön ko om. Telegram
nulik ikömon.
Naf pidästuron ed äseaton nilü
jol de <Farid>.
Käpten
<Nielsen> ibinom neläbik.
Nafalaban nu älofom söle <Anton> cäli as käpten.
<Anton>
ägekömom
lü
lom
lönik;
atna
äbinom
vutik demü leläb.
Lümot isegolof;
änünom
jimatane okik jenoti läbik e sludi oka. Trök
omik äsötom papäkön !
Äjedof oki drenöl love klädöm:
„Lio kanol - li motävön, lio
kanol - li lüvön omi ?
Logolös,
labom
logodi so keliedik !
No,
binos verätik,
kelosi mot ai sagof . . . .. ! ”
Äseitom nami oka sui jot ofik.
„<Bolette> ! ” äsagom. „Kredob, das mot olik edunof vemo negitiko is in lom; esumof ladi ola obe, e ti esumof dilili lada obik dämü ol. Kanob ti sagön : Gode dani - ibä nu kanob dunön äs man siämöfik. Pulili us löfob levemo; löfob omi plu ka ol, mot omik, löfol omi. Ab binos ebo demü om, das dunob nu. Ponosükobs, if no odunob nu; nolol atosi, ab binol cil e pardob oli. Nu tävob ko potavab e pos düps tel okanob binön in <Frerup>, kiöp lezug stebon. If ojenos, das pulil ovedom - la vemo malädik, kanol telegrafön. Sagolös täno, das sötob kömön, ed okömob. Nolol, das tefos läbi obas. No nogna vilob sagön, das deb obsik binon legretik. Binolös stanälik; kredob, das obinob läbik e - no espikob neverätiko. Kidolös obi ed adyö ! ”
Täno äblegom oki love pulil, kel
äluvokom demü stomägadols.
Lips fata äsagons vödis anik sone; e
poso fat ämogolom.
Pos
tim
nemödik,
vom
konsulana
äkömof
ed
älogof
jimatani
yunik,
kel äseatof drenöl su söf.
Ven
tep
kolkömon
meli,
binos
dramat jeikik,
ab ye jönik.
Ven lümot zunik segifof tepi senas okik
love mel lada,
i binos dramat jeikik,
ab no so jönik.
(Fövot
ün mul okömöl)
II:14:200
PLIN SMALIK
FA ANTOINE DE SAINT-EXUPÈRY
IV
So ilärnob dini telid mu veütiki :
sevabo,
das planet omik rigao äbinon töbo gretikum,
ka dom !
Atos no äkanos stunükön obi vemo.
Äsevob gudiko, das
etflanü
planetas
gretik
as Tal, Yupitär
, Mard, Venud, keles egivoy nemis,
dabinons tums votikas, kels
binons semikna so smaliks, das
laboy fikuli mödik ad logön onis me teleskop.
Ven stelavan tüvom bali onas,
givom one pla nem nümi.
Samo,
nemom oni : <planetüli
3251>.
Kodis fefik labob ad kredön,
das planet kiöpao ikömom plin smalik äbinon planetül
B.612. Planetül at pälogon te
balidnaedo me teleskop ün yel 1909 fa stelavan Türkänik.
Ün tim et idunom jonetükami gretik tüva okik in Kongred Bevünetik
Stelava. Ab
nek no ikredon omi kodü klots omik. Daülans binons so.
Läbiko pro benorepüt planetüla B.612,
diktoran Türkänik äbligädom pöpi okik, dis deadapönod, ad lenükön
klotis Yuropik. Stelavan
ädunom dönu jonetükami ün yel 1920
in klotem mu klotugik.
E naedü at,
alans äbinons ceda omik.
If ekonob oles notetis at tefü planetül B.612,
ed if ekonfidob oles nümi onik,
binos kodü daülans.
Daülans plidons numatis.
Ven spikols ones dö flen nulik,
neai säkons olis dö binälikos.
Neai sagons oles :
<Lio binon - li ton vöga omik ?
Kions binons - li pleds, kelis büocedom ?
Konletom - li pabis ?>
Säkons oles : <Yelis liomödotik labom - li ?
Blods liomödotik labom - li ?
Vetoti liomödotik labom - li ?
Moni liomödotik gaenom fat omik ?>
Täno ons te cedons sevön osi.
If sagols daülanes :
<Elogob domi jönik bakastenas redülik,
ko gerums in fenäts e pijuns su nuf . . . >
no plöpons ad magälön domi at.
Mutoy sagön ones : <Elogob domi völadü mil franas>. Täno vokädons
: <Kioplitülik
binon !>
Leigo, if sagols ones : <Blöf, das plin smalik edabinom binon, das äbinom dafredüköl, das äsmilom, e das ävilom jipi. Ven viloy labön jipi, blöf binon, das dabinoy>, ojästons me jots ed oträitons olis äs cil ! Ab if sagols ones : <Planet, kiöpao äkömom, binon planetül B.612>, täno osüadükons, ed olüvons olis takediko ko säks okas. Binons äs atos. No mutoy hetädön onis. Cils mutons binön mu sufädiks kol daülans.
II:15:2000
Ab fümiko, obs, kels suemobs lifi, fopülükobs numis ! Uplidoböv ad
primön konoti at äs mär. Uplidoböv ad sagön :
„Ün tim vönik äbinos plin smalik, kel älödom su planet töbo gretikum, ka om it, e kel äneodom fleni . . .” Pro utans, kels suemons lifi, atos ujinosöv mödo verätikum.
Bi no plidob, das reidoy buki
obik nensüeniko. Senob liedi somödik ad konön memis at.
Ya epasetikons yels mäl
sis flen obik emogolom ko jip oma. If steifülob is ad bepenön osi,
binos adas no oglömob osi.
Binos lügikos ad glömön fleni.
Valikans
no elabons fleni.
E kanob vedön äs daülans,
kels te nitedälons dö numats.
Seko eremob fladi kölas e stibis. Binos fikulik ad geprimön
däsinami tö bäldot obik, ven neai edunoy blufamis votik,
ka utosi böadasneka färmik ed utosi böadasneka
maifik
bäldotü
yels mäl ! Oblufob fümiko ad dunön
pöträtis mögo sümikünis.
Ab no fümob ad plöpön.
Däsin
bal binon gudik, e däsin votik no
plu sümon. I
cütob obi boso tefü koapil.
Is plin smalik binom tu gretik.
Us binom tu smalik.
I zogob tefü köl klota omik.
Täno
senidob
altefo, gudiko
asä
badiko.
Fino opölob tefü patäds semik veütikum.
Ab zesüdos ad pardön obe
osi.
Flen obik neai ägivom plänis.
Ba äcedom, das äsümob omi it.
Ab liedo no sevob logön jipis da bogs. Binob ba bosilo äs
daülans. Ya
ebäldikob.
VÖDS SAPIK
Utan, kel givon ad getön, givon nosi.
Rat binon pöfik, kel sevon hogi te bali.
Reidön e no suemön binos plaudön e no sovön.
Sev oka it ebinon ai stab gudikün tugas valik.
Utan, kel labon nosi no dredon tifanis.
Balug e kleil patuvons ai in spikot mana digik.
II:16:2000
PROMETHEUS
Fa Johann
Wolfgang Goethe
Tegolöd ss>,
me lefogafogül
ed okskilükolöd – äs pul,
kel säkapom tilis –
me kvärabims e belasömits.
Too mutol tali oba
leadön stanön pro ob,
e ludomi obik, keli no äbumol, e furnodi obik
pro glut kela
beglötol obi.
Nolob nosi pöfikün
dis sol ka ols, o gods !
Yamiko nulüdols me sakrifotatrips
e plekaväp
mayedi olsik,
e defädolsöv, üf
cils e lubegans no buinonsöv
fopans spelik.
Ven nog cil äbinob,
ed äsevob ni plödio ni ninio,
tän äflekob logi obik pepölavegöl
lü sol, äsva binonöv love at
lil lelilöl ploni obik,
lad äs obikos,
miseröl dränäbi.
Kin äyufon obe
ta viläd elas <Titan>.
Kin äsavon obi demü dead,
demü slaf ?
No eledunol ito-li
o lad glutöl saludiko ?
Ed äglutol yuno, gudo,
pecütölo.
Savadani
slipölane us löpo ?
Oli stimob-la ?
Pro kis ?
Föro äsofükol-li
dolis pafledölana ?
Föro drenis ästilükol-li
pädredälükölana ?
No äsmiton-li obi ad man
tim valanämädik
e fät laidüpik,
söls oba ed oliks ?
Äcedol-li ba,
das sötoböv lifi hetön,
fugön ini däsärts,
bi no ämadikons
floradrims valik ?
Is seadob, menis fomob
ma mag obik,
tributi, kel leigonös obe,
ad liedön, drenön,
juitön e fredön, e no stümön oli,
äs ob !
(Fa Hermann
Philipps petradutöl)
FIN