XI:84:2002

 

TÄVAVENTÜR  IN  KURDÄN   (viii)

FA  DOKAN  KARL  MAY

 

                          Blig kol lom e net büdon, das bitoy as man.  Mutoy dalabön gespiköfi verätik, va kurado u käfiko,  neifo u  -  böb odugon jü zeil.  Nu no ipölob;  bäldikünan vilaga, dü timil, das älogom stifiko ini mud güna obik älüodom lü on.  Somikosi neai büo ijenos ome;  ädredom.

 

                          „O söl, golob !”  äsagom fino;  äflekom oki ed änepubom.  Nu päsüadob, das idagetob lenämi pleda.  Älüodob nu mudi güna obik jü son, kel äbinom nen vafs.

 

                          „Gololöd ini gul et !”

 

                          Äbleibom stanön ko kurad todälik e log omik äsukom völi po ob,  ta kel vafs älagons. 

 

                          „Onumob jü kil  äsagob ome.  „Bal  -  -  tel  -  -    Nevifiko äflekom oki ed ägolom ini top pemalöl.  Vom yunik ästanof nog fo ob.  Logod ofa äbinon funik, ed in logs ofa ädremos drenafuliko e dredäliko.

 

                          O Quodiè,  (= lesöl)  odeidol-li obis jenöfo?  äsäkof nelaodiko.

 

                          Álà yà fedak  -  God jelomös oli !”  ägespikob Larabänapüko.  „Krigan no deidom vomi.”

 

                          „Ab  odajütol-li eli Hamsa Mertal,  matani obik?”

 

                          „Si, if konsälalef kriganas no osludon, das olibol.”

 

                          „Sevol-li südis Kurdänanas,”  éfendi ?” (= o söl).

 

                          „Si !”

 

                          „I sevol-li, das bevü ons binom lesefik utan, kel ejelom vomis ?”

 

                          „Si !”

 

 

 

_________________________________________

 

 

XI:85:2002

 

                          „Vilol-li, das ojelob oli ?”

 

                          „Obi-li, obikanis, nimis oba, e valikosi, kelosi dalabob ?”

 

                          „Si !”

 

                          „So dasumolöd bodi !”

 

                          Äsumof bodi glöpik de tapäd, ädabreikof ledili se zänod, äfidof bodi e id ägivof obe.

 

                          „Givolös nami olik obe e kömolös !”  äsagof täno;  „ogivob i manes i nimes ola.”

 

                          Nu äbinob lesefik nemuiko anu.  If te äsumoföv de siem boda, nog ädotob-la to atos tefü sef at.

 

                          Ven dönu ägekömobs se spad votik, el Hamsa Mertal ilöstanom de gul.

 

                          „Gololöd !”  äbüdob omi, „e sagolöd ele bav,  (= fat)  olik, utosi, kelosi elogol !  Lio flor doma olik panemon-li ?”

 

                          Len Kurdänans spikoy ai nemütikumo dö vom, ka len nets smalik Slamik votik.

 

                          Jefaka !”  (= Gödaredöf)  ägesagom.

 

                          „So sagolöd kriganes, das pajelob fa jiel Gödaredöf, e das elagob vafis obik len olikans.  Daloms seko nükömön ini dom oksik.”

 

                          Älagob vafis ta völ, ägleipob ini zön ed esezugob särvigakedi somik, keli kanoy remön in zif Paris nejerikumo, ka pro fran bal.  Älägob kedi zi särvig ji-Kurdänana jönik.

 

                          „Dasumolös, o Jefaka;  nid cügas olik e stral logas olik litükonsös ai pärlatis at !”

 

 

 

_________________________________________

 

 

XI:86:2002

 

                          Cügs ofa äredikons demü leläb.

 

                          Éfendi,  (= o söl !)  danob oli.  Olödol len ob so sefiko äsliko in vüm ela Ibrahim,  pasetafata.  Dälolös, das oblinob drini e zibi ole, e täno takedolös e färmükolös logis ola nenkudo.”

 

                          Äjenos, vio isagof.  Äfidob ed ädrinob, e poso äseatob ad takedön.  Ven ägalikob, lestil äbinon in dom, ab plödo älilob vögi kleilik, kel äflagon lekredanis ad plekön eli el Asr  (= plek poszedelik).  Islipob lunüpo e nek iriskon ad tupön takedi oba.  Ven änükömob ini dil votik doma, els Halef    e ceside  äseatoms slipöls bevü jevods.  Ädälob, das bleiboms slipön, ästeigob ini zön günilis e neifi, ed ägolob foi dom.  Plek pifinon, e krigans mödik äseadoms ad smokön in sirkül.  Lotans bofik oba äbinoms len oms.

 

                          El Jeri Jir älöstanom, e votikans ko om.  Alikans omas ägivoms namis obe ed ämutob seadön len oms.

 

                          „Kisi esludols tefü ob-li ?”  äsäkob eli nezanum  (= cif).

 

                          „Gödared liton love ol,”  ägespikom.  „Binol sefik bisä blibol in vilag obsik.”

 

                          „Danob oli;  obinob sefik i nog poso, if odelo ulüvob vilagi.  Logedolös bledi bal us nilü kvärepatuig. Mälna ojütob, e hogs mäl opubons in bled in lien stedik.”

 

                          Äsezugob günili ed äjütob.  Pos jüt mälid, alikans älöbunoms.  Bled pädeköton e pägivon de nam ini nam.  Stun manas at no äkanon pabepenön.

 

                          Äkanoms suemön ni fümi at jüta, ni dinädi pro oms lemilagiki, das äkanob jütön, nes gelodön güni.  Stüm kol ob äglofon leigo fövo as dred, keli äsenoms tefü ob.

 

                          Te pos stun lunik, äseadoms dönu in plads büik.  El Hamsa Mertal  äblinom pipi obe, ed ämutob nu konön, vio ipromob atosi gödo fate omik.

 

                                          (Fövoti konota at kanols reidön ün mul okömöl).

 

 

 

_________________________________________

 

 

XI:83:2002

 

                         

                          a)         Liö!  nemof-li obi tifani ?

                          ä)         Liö!  no äkanom-li suemön cedi obsik ?

                          b)         Liö!   neai vilons-li kolkömön ko ob dönu ?

                          c)         Liö!   esagoms somikosi nen saido tikön ?

                          d)         Liö!   logol cipi in log bloda olik, e no küpol bemi in log lönik ?

 

4.                       VIO  binon ladvärb tefik, e pagebon soiko :

 

                          a)         Logolsöd vio löfof omi !

                          ä)         Äkonons vio itävons da läns mödik;

                          b)         Küpedolös vio dunoy vobodi at;

                          c)         Vio suvo elilob kaniti et;

                          d)         No kudolsöd vio ospikoms oles;

 

5.                       Nog dabinons vöds votik pefomöl me ladvärb tefik „VIO” :-

 

                          a)         Säkob obi, viomafädo  kanob sufön kondöti somik;

                          ä)         Vilons sevön,  viomodo  odunons vobodi at;

                          b)         E sufädi  viomödik  ämutoms jonön ole !

                          c)         Viovemo  ämutobs säkusadön omis.

                          d)         Pötis  viomödotik  elustebedols !

 

 

 

SAP

 

                     Dabinon konotül in Larabänapük, ma kel tidäb visitom sapani ad säkön omi :  „Lio kanob-li vedön spikotan gudik ?”

 

                     Sapan ägespikom:  „Dalilolös, o son obik.”

 

                     Pos tim brefik, tidäb äsagom :  „Dalilob, o tidan, fövolös tidi olik, begö !”

 

                     Sapan äsmilülom :  „No binos votikosi ad sagön.”

 

 

 

_________________________________________

 

 

XI:82:2002

 

KLEILÜKOLÖD,  BEGÖ!  SÄKÄDI  OBIK

 

Reidan epenom, ad sagön, das dif  vü :  LIO,  LIÖ  e  VIO  no binon kleilik ome

-  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -  -  - 

1.  LIO  binon säkavöd,  samo :

 

                          a)         Lio stadol-li ?

                          ä)         Lio kanobs yufön oli ?

                          b)         Lio binon saun fata olik ?

                          c)         Lio lükömoy lü zif ?

                          d)         Lio jäfidon mufükian ?

                          e)         Lio  vilom-li tävön ?

 

2.                       Nog dabinons säkavöds votik pefomöl me säkavöd „LIO,”  samo :

 

                          a)         Liofagotik binon dom ola de zif ?

                          ä)         Liofütürik  olödons mens su Mard ?

                          b)         Liofütüro kanons büosagans logön ?

                          c)         Liogretik  binon tood oma ?

                          d)         Liogretotik  binon vataninädian ?        

                          e)         Liokodo  zanof ko nilädans ?

                          f)          Liomafädo  vilons sofälükön tirenani ?

                          g)         Liomödotanaedik  odunobs tävi at ?

                          h)         Böds liomödotasotik  lifons in fot nilik ?

                          i)          Midun  oma liomödotid  binon ?

                          j)          Liomödotidna  elovenafol love Latlantean ?

                          k)         Sevol-li, lifayelis liomödotik  labof ?

                          l)          Liomödotikna  evisitols palis ?

                          m)        Vobodis  liomödotiknaik  edunoms ün vig pasetik ?

                          n)         Pük  liosotik  binon ?

                          o)         Liosuno kanoms kömön isio ?

                          ö)         Lioveitotik  binon lesüt zifa ?

 

3.                       LIÖ  pagebon soaliko as lintelek :

 

 

_________________________________________

 

 

XI:87:2002

                                                                                                 

SMILÜL

 

                          Smilül frädon nosi, ab givon mödi.  Liegükon utanis, kels getons osi, nes pöfükön utanis, kels givons.  Te flagon pülatimili, ab semikna mem osa dulon laidio.  Nek binon so liegik u nämädik, das kanon lifon nen os, e nek so pöfon, das no kanon paliegükön me os.  Smilül jafon läbi in lom, födon plüdi in büsid, e binon mäk flenalöfa.  Blinon takädi favikanes e kuradükami lügikanes, e binon nata tavenenamedin gudikün ta töb, ye no kanon paremön, palubegön , paloenön u patifön, bi binon bos, kel no völadon pro seiman, bisä pamogivon.

 

                          Anikans fenons tumödiko ad givön smilüli ole;  givolös ones bali de ol, bi nek neodon smilüli sovemo as utan, kel no plu labon bosi ad givön.

 

                                                                                           Lautan nepesevöl

                                            (Fa flen Hermann Philipps se Linglänapük petradutöl)

 

        

            

                  

                                                              TU  GEILIK - LI ?

 

                          Joför fledavaba vilom vabön dis pon, ab tuvom, das fledavab  labon zimmetis tel jenöfo tumödikis ad kanön dunön osi.                                                    

                          Stöpom fledavabi flanü süt däsperiko, e säkom hicili, kel beigolom, va dabinon veg votik.

 

                          Kikodo vilol-li tuvön vegi votik?”  säkom cil.

 

                          „Bi fledavab obik binon tu geilik ad vabön dis pon at”  gespikom  joför.

 

                          „If ogivol obe leurodis lul,”  mobom cil,  „osagob ole vio kanol stirön fledavabi  olik dis pon.”

 

Sevol-li viomodo joför kanom vabön dis pon nen tuvön vegi votik ?

 

 

_________________________________________

 

 

XI:88:2002

 

NUNILS  SE  VOL  LÖLIK

 

RIG  MUNA

 

Bü yels kil, nolavans niveras zifas Tokyo (Yapän) e Colorado (Tats-Pebalöl) änunoms, das ma nünömasümädots, mun pämoton sekü kobojoik tala ko planet votik, gretota sümik Marda.  Mäpet joika äjedon ini lespad sirküli klifilas, kels sümätons lü uts, kels züons Saturni.  Äbinons klifs at, ma nolavans, kels äfomons muni, kel nidon ün dels at löpü kaps obsik.

 

JVEIZÄNANS  BINONS  TU  VÄTIKS

 

Jveizänan alik kilid binon tu vätik, jonon dilet nulik.  Stad manas binon badikum, ka ut vomas.  Valemo, voms lofüdayulopik, zänodamelik e jinägärs Lamerikänik pladulons grupis pöpa, kels suviküno binofs tu vätiks.

 

VISITOLÖS  DIVIS  GLÜGA  LOMO

 

Mused ela „Vatican” eregistaron magodatanili, kel jonon topi bal klänikün ela „Vatican,”  sevabo :  lödadomi papala in Ledom Paostolik.  Magodatanil at binon dil sökoda nulik magodatanilas degvel, kel bepenon divis museda, jenavi ela „Vatican” e nätükami freskodas in temül papala ela „Sixtus.”

 

LISLADEÄNANS  NEMUIKÜN

 

Num Lisladeänanas eglofon soaliko me 1.026 (0,38 dötum).  Glof pöpik at binon nemuikün sis yel 1900.  Ün yel 1994 pöp eglofon me  0,70 dötum;  glof pöpik zänedik degyela pasetik äbinon 1,01 dötum a yel.

 

LIUNÜLAMILIT

Profäsoran Danänik in Niver zifa Copenhagen eplonom dilekanefe nivera bundani tumödik liunülas in gased niverik. Sagom, das in lartüg okik, kel älabon lienis 170, ininükoy liunülis 43.  Ma profäsoran, somikos itupos ninädi nolavik lartüga.  Dilekanef ärefudon ad dasumön ploni omik.  In lartüg nulik pro gased fa profäsoran, dabinons nemu liunüls luldeg a liens 126 !

 

KOEF  ME  TELEFON

Bü yels anik äkanoy koefidön oki me telefon.  Pädan katulik Lireyänik älofom dünoti somik dü düps teldegfol a del.  Äpeloy pauni bal a minut.  Mon pigaenöl epelon nätükami glüga Lireyänik.

                                                                                                 

 

 

 

                          SIRKÜLAPENÄD

 

 

 

 

 

O Volapükaflens Valöpo !

 

                                   Din mu veütik pro Volapükans ün tim at binon kosäd.  If no kosädoy ko Volapükans votik, primoy ad perön nitedi tefü pük, e, nog badikumo, muf primon ad dästurön.

 

                                   Adelo kosäd binon jenöfot lifa.  Bevüresod givon obes mögodi ad kosädön ko vol lölik.  E cedob, das Volapükans anu elärnons ad frutidön medami at.

 

                                   Büo, Volapükans no äkanons frutidön mögodi somik, keli juitobs ün tim at.  Seko äsekidons de gaseds, num kelas äbinon gretik.  Ädabinons seimikna tums gasedas in Volapük, ab ün tim obas ya enepubons.

 

                                   Anu dalabobs gasedi Volapükik te bali, sevabo : „Sirkülapenäd,”  ab bü on, ün tim kinik äkanoy-li reidön gasedi somik?  Tü del 31. mäzula äpubon yelod balid „Volapükagaseda pro Nedänapükans,”  kel ädulon jü yel 1958, ün tim kelik ävedon : „Volapükagased : Zänagased pro Volapükanef.”  Ab ün yel 1962 äfinon.  Poso pätuvons padadils tiädü : „Volapükagased” in nüms ömik gaseda „Union” za yel 1970, ab vero nek ädabinon ko löf e ko nited saidiks ad savön jäfidoti at Volapüka pro obs, kels ökömobs latikumo.

 

                                   Poso yels teldeg äpasetikons nen gased Volapüka.  Ab ün 1989/1990 äprimob dabükoti „Peneda Komunik pro Volapükaflens,”  kel ävedon : „Sirkülapenäd pro Volapükans Valöpo” latikumo, e keli kanoy reidön almuliko.

 

                                   Ab pos dead obik, onepubon-li gased Volapükik nogna?  Obinon-la ek, kel löfon Volapüki somödiko, das orefudon ad leadön perön gasedili somik.  If no, obinon-la-li tim lunik votik ven dag onexänon sui pük?  Nemu obinon volaresod, ab valikans no labons nünömi.  Pro utans, Volapük udeadon!  No leadobsös jenön atosi!!

 

                                   Valikosi Gudikün Oles ed Olikanes

 

                                                   sedom

 

                                                   Ralph

 

 

 

 

                         

 

Hosted by www.Geocities.ws
GridHoster Web Hosting
1