SIRKÜKLAPENÄD

 

 

 

 

O Volapükaflens Löfik !

                                                                                                  

                                   Bal pükas bevünetik fa hiel Arturo Alfandari panemon : NEO.  Pük at binon fom balugikum Sperantapüka ma lautan,  ab i memon Volapüki kodü brefükam fomas okik.  Söl Alfandari äsegivom moni mödik ad sevädükön oni valikanes nen benosek mödik.  Ma nol obik, dabinon adelo ni muf ni gased tefü pük at.

 

                                   Bü tim anik älogob su bukaboed obik gramati kobü vödem ela NEO, keli älegivom obe flen Fransänik,  ed äprimob ad reidön oni.  Ekö bagaf se buk at dätü 1961 :

                                                                                  

                                   <Sekü daglof kosäda e sekü rajans konömik, kulivik e töriks bevü nets valik vola,  säkäd püka bevünetik evedon veütikum, ka büo.  Tefon grupis bolitik, literatavik,  nolavik e tedikis,  e nek fütüratimo okanon sänitedälön tefü din at.  Kanoy siön,  nen mög pöla,  das yels teldeg u kildegs okömöl otemunons nüdugi calöfik püka bevünetik.>

 

                                   Sis tim et,  yels kildegzül epasetikons.  Söl Alfandari äbinom profetan dobik, bi pük bevünetik nonik penüdugon.  Pük gretikün pükas somik,  sevabo : Sperantapük enepluikon ünü yels lätik teldeg;  püks somik votik binons püliks.

 

                                   Mens buükons pükis netik ad kosädön ko od,  pato Linglänapüki,  kel atimo binon pük bevünetik jenöfik,  e kel pagebon da vol lölik fa balions menas.  I Spanyänapük  glofon  ai,  e   Fransänapük,  kel  ün yels pasetik pägebon da vol lölik, binon nog pük nämik.

 

                                   Leigodü püks ya pemäniotöls, Volapük no dabinon.  Kikodo seko lärnoy-li oni ?   Kodis kinik ugivols-li ?

 

                                   Valikosi Gudikün Oles ed Olikanes

 

                                                                   sedom

 

                                                                   Ralph                                                     


II:10:2000

                         

                                             SMILOLSÖD. . . . . . .

Ko flen nulik obsik - Jean-Marie Ries

 

Dog süperik panemöl <Hektor>        

 

„Elaf  <Hektor>  obsik  binon  dog  vemo  küpälik.    Nek   kanon   nilikön     dom nendas elaf <Hektor> laramon obis."

„Vaulon - li ? ”

„Lenö !  Klänedon oki sunädo dis bed !”

 

                        

Hiel <Chopin > e stenograf

 

Jiel    <Rebeka>    bäldotü    yels    degfol    pianodof    pro  lotans  famüla.    „Binos nekredovik !  Proged kiogretik !”  sagons dalilans valik.

„Verätö !”   sagof  mot.     „Sisä  daut  obik studof pianodi ä stenografi,  pledof famiki Minutavalti fa hiel <Chopin>  ünü sekuns luldegvel !”

 

Papag kilid

 

Man  ävilom  remön  papagi.    Selan  äjonom ome psitakis kil:  „Papag at binon vemo magifik.    Frädon  pounis  tum,  bi  suemon  e  spikon  Linglänapüki.   E  papag   telid frädon   pounis   teltum,  bi  spikon  skilädiko  Linglänapüki  ä Fransänapüki.  E papag kilid frädon pounis lultum !”

Papag  kilid  äbinon  nejönik  e  bäldik.  Reman  äsäkom:  „Kikodo binon - li so jerik ? Dunon - li bosi patik ? ”

Selan  ägespikom:  „No  nolob  jenöfo.  No  spikon.  No  binon  vemo visedik.  Binon murik e dunon lenosi dü del lölik.   Ab papags votik nemons oni cifi.”

 

                        

Elot <Hebsperampto>

 

Hiel  <Paulül>  äsäkom :  „O  Fatül !    Kis  binon - li  elot  <Hebsperampto > ? ”

„Ävilol - li sagön :  eli  <ESPERANTO> ? ”  Lilolös !  Kanob  plänön  ole  valikosi.  In Deutän  spikoy  Deutänapüki.  In  Fransän  spikoy  Fransänapüki  ed  in  Greta-Britän mens valik spikons Linglänapüki.  Ab Sperantapük binon pük mödo veütikum, ka püks valik su tal, bi Sperantapük binon valemapük ! ! ! ”

„O Fatül ! . . . . e kiöpo spikoy - li püki at ? ”

„Öööööööööööööö  . . . . . . .  . neseimo !”

 


II:11:2000

 

LÄRNOD KILDEGBALID - VISIT ZIFA : MÉXICO

 

                          If no labol delis mödikum ka anikis ad lifädön in zif : <México>, no olabol timi ad logön mödikosi,  ab alo okanol logön logöfotis neglömovik.  If binoböv ol,  primoböv ad spatön da süts e laels.  Balido goloböv ad logön eli <Zócalo> :  nolüdü piad at logoy eli <Gran Catedral>  (=  Leglügi gretik);  lofüdo eli <Palacio Nacional>  (= Ledomi netik);  sulüdo eli <ex-Palacio Municipal>  (= läx-ledomi komotik)  e bumotis kolunänik anik e vesüdo domakopädis kil bumotas kolunänik,  bevü kels eli <Monte de Piedad>  (= Prünöpi).

                                                                                                                                                  

                                   If golol da el <Paseo de la Reforma>  (= Spataveg lonemarevida), ologolöv   magotis   magifik   pelöodöl    stimü  <Cristóbal Colón>;   lampör

lätik  laztekanas   : <Cuauhtemoc,>  e  mebamali  liväta.          Ogolol da el <Bosque de Chapultepec>  (= Fot ela <Chapultepec>), in kel famüls muadons okis tü sudels u zäladels.

 

                                   Tü sudels gödo päräds pajenükons fa els <charros>  (= monitans Mäxikänik patedik)  su jevods jönik oksik.

 

 

LÄRNOD KILDEGTELID  - DALOGAM LÄTIK IN <MÉXICO>

 

                          Adel binon del lätik,  keli olifädob in zif : <México>.  Lio ogebol - li düpis lätik at ?  Benö !     If ob binoböv ol,  kotenoböv  ad  spatön  da  laels, kelis bo no evisitob,  e sukön pladi ad seidön obi  e ad lelogön eli <Ixtaccíhuatl>  ed eli <Popocatépetl>.  Eplitosöv - li obi ad visitön topis vönik jenavik ?    Täno kanol golön ad logön eli <Àrbol de la Noche Triste>  (=  Bimi neita lügik),  dö kel cedoy,  das is plad ebinon,  kö el <Hernán Cortés> : konkeran,  edrenom posä isufom perädi.

 

                                   Kiöpo tops binons - li,  kö bumädafailots toltekanas dabinons ?  Sam süperik bumava toltekanas binon piramid ela <Tenayuca>,  ed i piramid ela <Cuicuilco>.  Träms dabinons,  kels vegons stedöfo lü tops at,  ab täv me loatatood binon plitikum e vifikum.  Cedol - li,  das tim saidik dabinon ad visitön topis valik et ?  Ba no.  Vegam  isio lü piramids,  leigoäsä lü <Xochimilco>, flagon timi mödik.  Ba ozesüdos ad välön te bali topas et.  Topi kinik konsälolöv - li obe ad visitön ?  Binos fikulik ad sludön.  Ek labon plidi (u: klieni) lönik oka.



II:12:2000

 

LÖF  E  TELEGRAM  (DIL MÄLID)

FA  HOLGER  DRACHMANN

 

                          Fino motöf äjenon.

 

                                   No binon kovenik,  pato no balidna.  Vom liedof kösömo tu vemo;  ab man i labom liedi oka demü livüp pemutöl oma,  kel dasleiton ladi plu ka luvoks dasleitons lilis.

 

                                   Ab lif binon fef gretik;  mebobs atosi pötü motöf e pötü dead.

 

                                   Motöf  äjenon  is  nevifiko  ab  ye  läbiko.  E ven taked patik at ivedon in cem, taked at,  keli men nonik okanon glömön,  <Anton> ägolom ini slipacem,  e ven äkienom näi bed,  e ko devod äkidom nami vietik e sleniki,  täno mot yunik äflekom logodi paelik oka lü om,  e ko vög takedik äleblamof omi.

 

                                   Nogna äpedom nami ofa,  ägolom ini sälun,  kiöp äseitom oki su söf ed ämürom :

 

                                   „Binob ye so läbik !”

 

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

 

                          Valikos äblibos beno.  Jimatan malädik älöstanof se bed ed äseadof lestiliko in stul gretik.  Ab alna,  ven pulil ädrenom,  ätegof lilis oka yufü nams ed äpidof oki.

 

                                   -  Benö;  mots yunik obas binofs nevafibiks.  E kin binon - li kod ?

 

                                   -  Tim,  tim,  tim.

 

                                   Ed onejafobs - li demü atos pianodis,  tiedavati  e kulivastidis ?

 

                                   No.

 

                                   Fino läd <Anton> äbinof saunik dönu.  Täno pulil ävedom malädik.  Äbinos zesüdik,  das äbinom fibik;  cilils valik binons fibiks,  kludo id om äbinom fibik.  Balido süg de mot, ab äkanof no sufön atosi,  täno süg me miligaflad.  Poso äblufoy miligamoti,  kel ätifof,  e täno miligamoti,  kel äludrinof,  e poso miligamoti,  kel no äkanof sügön pulili.  Fino ägeboy fladi dönu,  e stomag pulila äbinon in stad lefulik nemögik.

 

                                   Stomag  malädik  cilila  frädon  moni  mödikum, ka man nepematöl okanom niludön.  <Anton>  älabom ai moni nonik,  ab älabom pulili oka,  e

 leno ävipom perön omi.                                                                                                           


II:13:2000

 

                          <Anton>   ägolom      sanan   aldeliko.      Sufäd   sanana   äsufom  blufodi; ägespikom  söle  <Anton>  ai  so:   „Läds olik no mutofs kudön so vemo !  Pulil binom saunik e nämik;  nat okälon nati ! ”                                                                                                           

 

                                   <Anton> älabom nu debi so gretik,  das no änolom lio dunön.

 

                                   E kilidna läb änokon su yan käptena <Anton>.

 

                                   Nafalaban ävilom spikön ko om.  Telegram nulik ikömon.   Naf pidästuron ed äseaton nilü jol de  <Farid>.   Käpten  <Nielsen> ibinom neläbik.  Nafalaban nu älofom söle <Anton> cäli as käpten.

 

                                   <Anton>  ägekömom    lom  lönik;   atna  äbinom  vutik demü leläb.  Lümot isegolof;  änünom  jimatane okik jenoti läbik e sludi oka.  Trök omik äsötom papäkön !

 

                                   Äjedof oki drenöl love klädöm:

 

                                   „Lio kanol - li motävön,  lio kanol - li lüvön omi ?    Logolös,  labom  logodi so keliedik !  No,  binos verätik,  kelosi mot ai sagof . . . .. ! ” 

 

                                   Äseitom nami oka sui jot ofik.

 

                                   „<Bolette> ! ”  äsagom.  „Kredob,  das  mot  olik  edunof  vemo  negitiko  is in lom;  esumof  ladi  ola  obe,  e  ti  esumof  dilili  lada  obik  dämü ol.  Kanob ti sagön : Gode dani  -   ibä  nu  kanob  dunön  äs  man  siämöfik.  Pulili us löfob levemo;  löfob omi  plu  ka  ol,  mot  omik,  löfol  omi.      Ab  binos  ebo  demü  om,  das  dunob  nu.  Ponosükobs,  if  no  odunob  nu;   nolol  atosi,  ab  binol  cil e pardob oli.  Nu tävob ko potavab e pos düps tel okanob binön in <Frerup>,  kiöp lezug stebon.   If  ojenos,  das pulil ovedom - la vemo malädik,  kanol  telegrafön.   Sagolös täno,  das sötob kömön, ed okömob.  Nolol,  das tefos läbi obas.   No nogna vilob sagön,  das deb obsik binon legretik.  Binolös  stanälik;   kredob,  das  obinob  läbik  e   -   no  espikob  neverätiko.  Kidolös obi ed adyö ! ”

 

                                   Täno äblegom oki love pulil,  kel äluvokom demü stomägadols.

                                                                                                                                  

                                   Lips fata äsagons vödis anik sone;  e poso fat ämogolom.

 

                                   Pos  tim  nemödik,  vom  konsulana  äkömof  ed  älogof  jimatani  yunik,  kel äseatof drenöl su söf.

 

                                   Ven  tep  kolkömon  meli,  binos  dramat jeikik,  ab ye jönik.  Ven lümot zunik segifof tepi senas okik love mel lada,  i binos dramat jeikik,  ab no so jönik.

                                                                                                                         

                                                                                                                (Fövot ün mul okömöl)

                                                                                                 


II:14:200

 

PLIN  SMALIK

FA ANTOINE DE SAINT-EXUPÈRY

IV

 

                          So ilärnob dini telid mu veütiki :  sevabo,  das planet omik rigao äbinon töbo gretikum,  ka dom !  Atos no äkanos stunükön obi vemo.       Äsevob gudiko, das  etflanü  planetas  gretik  as  Tal,  Yupitär , Mard,  Venud,  keles egivoy nemis, dabinons tums votikas,  kels binons semikna so smaliks,  das laboy fikuli mödik ad logön onis me teleskop.  Ven stelavan tüvom bali onas,  givom one pla nem nümi.  Samo,  nemom oni : <planetüli 3251>.

 

                                   Kodis fefik labob ad kredön,  das planet kiöpao ikömom plin smalik äbinon planetül B.612.  Planetül  at pälogon te balidnaedo me teleskop ün yel 1909 fa stelavan Türkänik. 

 

                                   Ün tim et idunom jonetükami gretik tüva okik in Kongred Bevünetik Stelava.  Ab nek no ikredon omi kodü klots omik.  Daülans binons so.

 

                                   Läbiko pro benorepüt planetüla B.612,  diktoran Türkänik äbligädom pöpi okik, dis deadapönod,  ad lenükön klotis Yuropik.  Stelavan ädunom dönu jonetükami ün yel 1920  in klotem mu klotugik.  E naedü at,  alans äbinons ceda omik.

 

                                   If ekonob oles notetis at tefü planetül B.612,  ed if ekonfidob oles nümi onik,  binos kodü daülans.  Daülans plidons numatis.  Ven spikols ones dö flen nulik,  neai säkons olis dö binälikos.  Neai sagons oles :  <Lio binon - li ton vöga omik ?  Kions binons - li pleds, kelis büocedom ?   Konletom - li pabis ?>  Säkons oles : <Yelis liomödotik labom - li ?   Blods liomödotik labom - li ?  Vetoti liomödotik labom - li ?  Moni liomödotik gaenom fat omik ?>   Täno ons te cedons sevön osi.  If sagols daülanes :  <Elogob domi jönik bakastenas redülik,  ko gerums in fenäts e pijuns su nuf . . . >  no plöpons ad magälön domi at.  Mutoy sagön ones : <Elogob domi völadü mil franas>.  Täno vokädons :  <Kioplitülik binon !>

 

                                   Leigo,   if  sagols  ones :   <Blöf,  das  plin  smalik  edabinom  binon,  das äbinom  dafredüköl,  das  äsmilom,  e  das  ävilom  jipi.     Ven viloy labön jipi,  blöf binon,  das  dabinoy>,  ojästons  me  jots  ed oträitons olis äs cil !      Ab if sagols ones : <Planet,  kiöpao  äkömom,  binon  planetül B.612>,  täno osüadükons,  ed olüvons  olis  takediko  ko  säks okas.    Binons  äs atos.  No mutoy hetädön onis.  Cils mutons binön mu sufädiks kol daülans.                                                                  

 


II:15:2000

 

                          Ab fümiko, obs, kels suemobs lifi, fopülükobs numis !  Uplidoböv ad primön konoti at äs mär.  Uplidoböv ad sagön :

 

                                   „Ün tim vönik äbinos plin smalik,  kel  älödom  su planet töbo gretikum, ka om it,  e kel äneodom fleni . . .”   Pro utans, kels suemons lifi,  atos ujinosöv mödo verätikum.

 

                                   Bi  no  plidob,  das reidoy  buki  obik  nensüeniko.  Senob liedi somödik ad konön memis at.   Ya  epasetikons  yels  mäl sis flen obik emogolom ko jip oma.  If steifülob is ad bepenön osi,  binos adas no oglömob osi.

                                                                                                                                                                  

                                   Binos lügikos ad glömön fleni.   Valikans  no elabons fleni.  E kanob vedön äs daülans,  kels te nitedälons dö numats.

 

                                    Seko  eremob  fladi  kölas e stibis.  Binos fikulik ad geprimön däsinami tö bäldot obik, ven neai edunoy blufamis votik,  ka  utosi  böadasneka färmik ed utosi böadasneka  maifik  bäldotü  yels  mäl !  Oblufob  fümiko  ad  dunön pöträtis mögo sümikünis.  Ab no fümob ad plöpön.                                                                                                            

                                    Däsin bal binon gudik,  e  däsin votik no plu sümon.  I cütob obi boso tefü koapil.    Is  plin smalik binom tu gretik.  Us binom tu smalik.  I zogob tefü köl klota omik.  Täno  senidob  altefo, gudiko  asä  badiko.   Fino  opölob  tefü patäds semik veütikum.   Ab  zesüdos  ad  pardön  obe  osi.    Flen  obik neai ägivom plänis.  Ba äcedom, das äsümob omi it.   Ab  liedo  no  sevob  logön  jipis  da bogs.  Binob ba bosilo äs daülans.  Ya ebäldikob.

 

                                  

 

VÖDS  SAPIK

 

Utan, kel givon ad getön, givon nosi.

 

Rat binon pöfik, kel sevon hogi te bali.

 

Reidön e no suemön binos plaudön e no sovön.

 

Sev oka it ebinon ai stab gudikün tugas valik.

 

Utan, kel labon nosi no dredon tifanis.

 

Balug e kleil patuvons ai in spikot mana digik.

 


II:16:2000

 

PROMETHEUS

 

Fa  Johann Wolfgang Goethe

 

                                   Tegolöd ss>,

                                   me lefogafogül

                                   ed okskilükolöd – äs pul,

                                   kel säkapom tilis –

                                   me kvärabims e belasömits.

                                   Too mutol tali oba

                                   leadön stanön pro ob,

                                   e ludomi obik, keli no äbumol, e furnodi obik

                                   pro glut kela

                                   beglötol obi.

 

                                   Nolob nosi pöfikün

                                   dis sol ka ols, o gods !

                                   Yamiko nulüdols me sakrifotatrips

                                   e plekaväp

                                   mayedi olsik,

                                   e defädolsöv, üf

                                   cils e lubegans no buinonsöv

                                   fopans spelik.

 

                                   Ven nog cil äbinob,

                                   ed äsevob ni plödio ni ninio,

                                   tän äflekob logi obik pepölavegöl

                                   lü sol, äsva binonöv love at

                                   lil lelilöl ploni obik,

                                   lad äs obikos,

                                   miseröl dränäbi.

 

                                   Kin äyufon obe

                                   ta viläd elas <Titan>.

                                   Kin äsavon obi demü dead,

                                   demü slaf ?

                                   No eledunol ito-li

                                   o lad glutöl saludiko ?

                                   Ed äglutol yuno, gudo,

                                   pecütölo.   Savadani

                                   slipölane us löpo ?

 

                                   Oli stimob-la ?  Pro kis ?

                                   Föro äsofükol-li

                                   dolis pafledölana ?

                                   Föro drenis ästilükol-li

                                   pädredälükölana ?

                                   No äsmiton-li obi ad man

                                   tim valanämädik

                                   e fät laidüpik,

                                   söls oba ed oliks ?

 

                                   Äcedol-li ba,

                                   das sötoböv lifi hetön,

                                   fugön ini däsärts,

                                   bi no ämadikons

                                   floradrims valik ?

 

                                   Is seadob, menis fomob

                                   ma mag obik,

                                   tributi, kel leigonös obe,

                                   ad liedön, drenön,

                                   juitön e fredön, e no stümön oli,

                                   äs ob !

 

                                  

                                   (Fa Hermann Philipps petradutöl)                                     

 


FIN

Need a Web site? Get YourOwnWebsite.com FREE!
More than 1000 Websites templates, Unlimited Hosting Starting at $1.45
Powered by: Geocities.ws

1