I:4:2001
PLIN
SMALIK
(XV)
FA ANTOINE DE SAINT-EXUPÉRY
Planet mälid äbinon degna veitikum.
Päbelödon fa söl bäldik, kel älautom bukis gianagretik.
"O! ekö vestigatävan !" ävokädom, ven älogom plini smalik.
Plin smalik äseadom su tab ed äbruvom bosilo. Itävom somödiko!
"Kiöpao kömol - li ?" äsagom söl bäldik ome.
"Kin binon - li buk gianagretik at ?" äsagom plin smalik. "Kisi dunol - li is ?"
"Binob taledavan," äsagom söl bäldik.
"Kis binon - li taledavan ?"
"Binos nolavan, kel sevom kiöpo stadons mels, flums, zifs, bels e däsärts."
"Atos binon mu nitedik, " äsagom plin smalik. "Atos fino binon cal veratik !" Ed älogedom vifiko zü om su planet taledavana. Neai ilogom büo planeti so mayediki.
"Planet olik binon jönikün. Dabinons - li seans ?"
"No kanob sevön osi," äsagom taledavan.
"Ha !" (Plin smalik äsäspetükom). "E bels - li ?"
"No kanob sevön id osi," äsagom taledavan.
"Ab ol binol taledavan !"
"Binos kuratik," äsagom taledavan, "ab no binob vestigatävan.
I:5:2001
Labob defi verik vestigatävanas. No binos taledavan, kel onumom zifis, flumis, belis, melis, seanis e däsärtis. Taledavan binom tu veütik ad goulön. No lüvom büri okik. Ab getedom vestigatävanis. Dasäkom omis, e penetom memis omsik. Ed if mems balana bevü oms jinons ome nitediks, taledavan koedom vestigön tefü südöf vestigatävana."
"Kikodo - li ?"
Bi vestigatävan, kel lugomöv, kodomöv katastrofis in buks taledava. Ed i vestigatävan, kel ludrinomöv tumödiko.
"Kikodo - li ?" äsagom plin smalik.
"Bi brietikans logoms magotis telik. Seko taledavan penetom belis tel in top et, kö dabinon te bel bal.
"Sevob eki," äsagom plin smalik, "kel binomöv vestigatävan badik."
"Mögos. So, ven südöf vestigatävana jinon gudik, koedoy vestigön tefü letüv onik."
"Goloy - li ad logön ?"
"No. Binos tu komplitik. Ab flagoy blöfis de vestigatävan. If tefos, samo, dö letüv bela bigik, flagoy de om, das blinom stonis bigik."
Taledavan süpo ävedom fäkik.
"Ab ol kömol fagao ! Binol vestigatävan. Bepenolöd planeti olik obe !"
E taledavan, kel ämaifükom lelisedi okik, äjapükom stibi oka. Balido penetoy me stib konotis vestigatävana. Stebedoy ad penetön me nig jüs vestigan eblünom blöfis.
"So - li ?" äsäkom taledavan.
"Ho ! lomü ob," äsagom plin smali, "no binos vemo nitedik;
I:6:2001
binos ga smalik. Dalabob volkanis kil. Vokans filidik tel e volkan kvänik
bal. Ab no sevoy ai."
"No sevoy ai," äsagom taledavan.
"Dalabob i flori."
"No penetobs floris," äsagom taledavan.
"Kikodo no - li ? Binon plitülikün."
"Bi flors binons nelaidiks."
"Kis sinifon - li 'nelaidik' ?"
"Taledavabuks," äsagom taledavan, "binons buks völadikün bukas valik. Neai vorädikons. Binos mu nesuvik, das bel pafeapladon. Binos mu nesuvik, das sean bevagükon vati okik. Penobs dö dins laidüpik."
"Ab volkans kvänik kanons galikön," äropom omi plin smalik. "Kis sinifon - li 'nelaidik' ?"
"If volkans binons - la u kväniks u filidiks, binos jenöfo leigikos pro obs," äsagom taledavan. "Utos, kelos binon veütik pro obs binos bel; neai cenon.
"Ab kis sinifon - li 'nelaidik' ?" ägeom plin smalik, kel, da lif oma, no äklemom säki, keli ya äsäkom.
"Atos sinifon : 'kel patädon fa nelogädikam sunokömöl.' "
"Flor obik, i patädon - li fa nelogädikam sunokömöl ?"
"Lesi !"
"Flor obik binon nedaulik," äsagom oke plin smalik, "e labon te spinis fol ad jelodön oki ta vol ! Ed elüvob oni ga soaliki lomü ob !"
Atos äbinos mufil balid pida omik. Ab äkupom kuradi okik :
I:3:2001
Men, e pato tävan, suno kösömükon oki dö valikos e klu lefredo äslipikob e no ädagalob, jüs jiel Marya keinik, dönu filidöl fili, ätirof äl ok plädabutis lunik oba ad gebön onis äs stulil, do fädo futs bofik oba ästegons ninio. Äsufob sufädiko pedami pösoda smalik, jüs ifinof e me kälöf dasevik imüfof dönu kienis setenöl oba äl koap.
Täno plito älöükob obi ini stad seadik ad lülogön, lio gödasup pädunon.
Binäd balid supa äbinon klülo dekükot, kel iposblibon in caf pos kuk beraninäma. Äkömons dils bluda eflodöl, renafromad pedäbreköl, kel äsmekon tio äs bokül bäldik e honik pledavobota musigik, if fidonöv oni, täno por de sík (= bid salma : Salmo lavaretus), kel änunon komi oka me smel plu ka dudranik; namets anik ela bläbär (= bäls : Vaccinium myrtillus), bos sala, kel is äbinon te kodü atos, bi fat Pent äbinon man liegik, nemödil meila, kel älogoton äs saovacibs sägik e lätiküno nog beragötem peklinüköl, no sevob ma mod kelik, e pedäkötöl e pedäslitöl ini dils, kelas klin äjinon vemo dotik.
Plas ad kompenükön obi pö lefid at ad dabegön dili renamita; vip, kel leviliko päkotenon, bi äjinon fredükön oyi, das äkanoy fidön supadilodi id obiki.
Pos janed at, kel verätiko no äkanoy nemön janedi, bi nu neit nifatimik nolüda äbinon, kel dulon dü muls, fat Pent äbegom obi, das sökobös omi plödio.
Äsumobs günis e spedis obas ed älenükobs nifajukis. Ädugom obi ve veg ot, su kel ädelo isökobs beri. Atos äleados niludön obi, das spikot pemalotöl ötefon ventüri neläbik lätik, ab äföfioslifom seiliko e no äsagom büikumo igo vödi bal, jüs löpo in fot irivom topi, in kel ilüvom obis.
"Pieyo, härra - seidolös oli, o söl !" äsagom it seadöl oki ini nif müdik.
(Fövoti kanols reidön ün mul balidkömöl).
I:2:2001
TÄVAVENTÜR
IN
LAPÄN
(VIII)
FA KARL MAY
Ven änükömob dönu, smil sülik äklaton obe, kel ätronon su logods vamü grads veldeg ma <Réaumur>. Sunädo ämemob neprüdi obik, äglepob äl flad oba, äkipon oni äl flam; flad äbinon vagik, 'bomboj' Türkänan sagomöv - 'levagik'. Lapänans e ji-Lapänans brafiks äninröbons stomägis okas nino me tintur obik.
Vemo äsenob klieni ad riprodön onis, ab too ämutob smilön, ven Pent bäldik äsäkusadom oki :
"Härra, (= O söl !) fümiko no oleblamol - li ? Efidobs de ber ed esenobs, das ebinom malädik; seko esumobs nemödili de medin olik, kel sanon malädis valik. Pro kap obik no fovo binon zesüdik, ibo dol efinon ed ob binob saunik."
Älofob fladi vagik ome.
"Bi esumol medini, sumolöd i fladi. Legivob oni ole."
Me legivot at äkodob fredi gretik, bi vär u flad binon seledot jerik in konöm Lapänana. Sekü atos, äsagom lefrediko :
"Härratyam (= sölil = söl löfikün - smalükamavöd ela härra), binol sanan vemo famik e gudälik, e bened gretik ekömon ko ol ini ludom oba. Ven äkömol lü obs, ekeblinol fladis kil ela spanska vin (= vin Spanyänik; ab ävilom bemalön romi), kel äleitükon ladi obsik, ab medin ola smekon nog gudikumo. Labolös plu de on ! Ab nu binob fenik. Vilol - li dönu seitön oli ko ob ad slipön ? If udagalobs, dugädolös obi lü fyäll, (= belaplen nepekulivöl) bi vilob bespikön veütikosi ko ol."
Düps lätik ifenükons obis valik plu-neplu e seko mob omik pälobülon. Lökofärmükoy dönu smokahogi, kel pimaifükon, e suno stad glötadigik dönu pimökon, se kel ber isesleiton obis.
I:7:2001
"Topi kinik konsälol - li obi ad visitön ?" äsäkom.
"Tala-planeti," ägespikom ome taledavan. "Labon benorepüti gudik . . . "
E plin smalik ämogolom, tikölo dö flor okik.
KIÖP BINONS TIGRIDS - LI ?
Tigrids retik sovadik onelogädikons lölo ünü yels deg if reiganefs tefik no vüo mesülons ad jelön onis.
Ün tim at dabinons za tigrids velmil sovadik. Primü tumyel num tigridas äbinon degna. In Siyop tigridadils binons vemo pöpediks, samo in medins vönaolovedik Tsyinänik. Anu el WWF (= Volafünod pro Natädanims) dunon mödikosi ad jelön tigridis in Lindän ed in Rusän Lofüdik, kö lifons tigrids Sibiränik petädöl.
Ma el WWF te dabinons tigrids sovadik teldeg jü kildeg in Tsynän Sulüdik; in els Bali e Java tigrids sovadik binons dadeadiks !
TUVEDOTS RÄTAS MULA LÄTIK
Ekö tuvedots rätas su pad züldegjöl in Sirkülapenäd dekula :-
1a) Jiel Babül äsäkof jieli Liren tü del balid yanula;
1ä) Dät motedadela ela Liren binon tü del kildegbalid dekula;
1b) Jiel Liren labof lifayelis deg.
2. Jiel Lear, bi nems bloda e söra ai labons bevü ons vokatis lul !
I:8:2001
LÄRNOD FOLDEGJÖLID
DIL BALID : RADION E TELEVID
Medü radion pösods tel in tops difik talaglöpa kanons kosükön
okis stedöfiko ko od. Leigo
kanons dalilön lomo konsärtis, gasedamanunis, spikädis ed igo nog lügadramatis e fredadramatis. Suvo bespiks bevü
tatacifs e bolitans famik, noe lomäniks, abi foginäniks, palilons.
Radionagetaparat obik binädon me rüds jöl.
Binon proädöfik pro vefs lunik e vefs brefik, e kanon patölatön
fasiliko. Kanoy
läfulükön tidi ela <Linguaphone> teiko me dalilam stajonas länas Spanyänapükik pro Spanyänapük;
utas Fransäna
pro Fransänapük; utas
Deutäna u Lösteräna pro Deutänapük;
utas Litaliyäna pro Litaliyänapük;
e pro Linglänapük utas Lingläna, Lamerikäna, e r.
Milag nog gretikum binon, das kanoy seidön oki in lödacem oka e
noe dalilön, abi logön lekanaprodis televida. Ven parat at odabinon
in läns valik, limans famülas valik okobikons ed ottimo
nets valik okömons nilikumo lü ods.
DIL
TELID
:
BROAD
PROGRAMAS
Radionagetaparat olik jäfidon - li gudiko ?
No tu badiko. Labon nämöfi saidik,
väli gretik e toni gudik,
ab ün dels lätik daget broadotas broadöpas fagik no ebinon
gudik.
Kiofopik ! Otos jenon pö parat obik.
Stom ba kodon etosi.
Vüö ! Edalilol - li äsoaro lopi : <Carmen> ?
Klülö ! Do no daplidob lopi,
dalilob oni ai,
bi dafredükon jimatani obik,
pato el <Carmen>.
Programis kinik buükols - li ?
Benö ! fredadramat pliton obi . . .
Spikäds anik binons mu nitediks, e neai nedunob ad dalilön broadotis
tefü spots, ven no kanob komön lä mäts.
Dalilol broadotis se Brasilän, no - li ?
Si ! e ya suemob vali, keli lilob.
Dub plak, keli elabob, suemob mu mödikumo proni e vögädi Portugänapüka,
e binos blesir jenöfik ad dalilön fredadramati seimik u spikädi seimik.
Ol binol läbik, das nolol Portugänapüki.
Viloböv labön pükäli et.
Ga no viloböv sagön, das binob pükal. Ko vil nemödik, valan kanon lärnön püki alseimik. Memolöd spiketi ! Kel vilon, utan kanon.
SIRKÜLAPENÄD
O Volapükaflens Löfik !
Lio stadon - li Volapük primü yeltum at ?
Dabinon, ab muf gretik büik ya peperon.
Sekü atos, säkoy obi :
kikodo vilol - li lärnön e plägön püki at -
kikodo no glömol - li oni e sepülol - li oni
- din ga balugik !
Kods anik dabinons, kels no dälons osi :
1) Volapük äbinon pük primik neudik ad
padasumön fa pöpamöd : pöfikans e liegikans -
vilobs digidön memi at, e garanön, sotefä kanobs dunön
osi, das neai oglömoy püki somik;
2) Volapük binon pük mekavik, seko pük ledino nedöfik;
pük ela Schleyer, fa hiel Arie
de Jong perevidöl, jonon utosi, kelos stab fimik gramata e med tikälik
vödükama kanons ledunön;
3) Volapük lönedon stunidabiko pö traduts literata netik äsä pö
literat rigik;
4) Volapük binon tütedi : ad gidiko gebön oti, mutoy skilo tikön; vöds volapükik
semikna no binons sunädo kleiliks loge kopik
- mutons padatikön fa brein e tikäl
- skil, kel adelo labon völadi mödik !
5) Läyumü reidam e penam püka, kanoy tuvön flenis nulik; sevob legudiko, das Volapükans no binons mödiks, ab dabinons, ed if vilol spodön ko votikans, kels nitedälons tefü Volapük, penolsös obe, begö !
Neai glömolsöd osi : skil, keli dalabols padilodon te fa propor pülik volapöpa. Atos sinifos, das binols pösods patikün ! Steifolsös ad gaenön votikanis ad dilodön digi obsik !!
Valikosi Gudikün Oles ed Olikanes
Ralph