VIII:60:99
KLÄNS
NEITA
Fa hiel Rud. Schmidt
In Suomiyän vöno feilan yunik älifom. Do
äbinos vob sevärik ad befeilön länedi neflukik, ai äbinom ye fredik. In län at, kiöp
pöp binon smalik,
mens lifons soaliko ko oks it e ko nat. Ven feilan yunik ämufükom hobubis oka foi ed ätöbom
ad mekön grufis dibik, äbinom yofik ven laud äkaniton love kap oma;
täno äjinos, das äkaniton in
om it.
Vilag in kel älifom päzüon me
fots legretik e nepekulivöls,
kels binons in dil gretikün läna,
e dö kels esagoy,
das tevoy in ats äs su lestab mela. Du
hitüp brefik is lut labon klüli nekösömik,
ed äkanoy kliliko logön lakis gretik,
kels äseatons in fag.
Ven nu soar äkomon, e te veal ätegon
lunidi dela, nendas ädepubon löliko,
täno äsenoy fredi anik, keli
vob sevärik no ikanon moükön.
Pianiko ven soar ämogolon, fred at päcenon
ed ävedon levip seledik lü nepesevikos.
Ätevom ini fots, kiöp äjinos,
das jadamags äbinons bevü stams,
e ven änilikoy lü ons, ädepubons. In
lulit seledik, äjinos,
das äbinos zesüdik,
das neit äninädon klänis, ed
ävipom vemo sevön atis.
Semanaedo ini län äkömom Mana-leplekan
semik; so magivans panemoms in pük Suomiyänik. Ko
magivan at vöno äspikom,
ed äsagom ome vipi oka.
„Ba okanob fölön vipi ola”, magivan
äsagom. „Ab meditolös veräto;
ibo
no oblinos ole fredi”.
Feilan yunik ye ävipom, das vip pöfölonöv.
„Benö !”
magivan äsagom,
„ekö bodil,
lespälolös ati kudiko. Ün neit bü zehitüp
reg
snekas
e
trups
gretik oma okolkömoms nilü sim fota
ed odrinom se gef goldik miligi jikapara sülik.
If okanol luimükön bodili in milig
at e poso fidön ati,
täno vip olik pofölon; ab
dönu sagob ole,
das olepidol atosi ! ”
Te dels nemödik äbinons bü zehitüp; alna
feilan yunik älogom,
das neit äprimon, levip oma äglofon;
lesagis magivana no ämebom.
Fino neit penemöl äkömon, ed
äspidom lü sim fota.
Su bälät plenik älogom in fag
lubeli, kiöp nek büo ibinon.
Ästopom prüdiko.
Süpo lit spagöl änidilon love
lubel, e se flans valik älilom tonodis seledik. Zü
om sneks äbinons, kels änilikons lü lubel.
Nevilöfiko äsökom snekis e suno
älogom, das lubel äbinon kum legretik snekas.
Kum äglofon, ven änilikom, e
nu älogom,
das valiks äbinons zü snek gretik,
kel älabon kopi so bigik äs nadabim gretikün ed äflekons okis zi on,
e mils logas nidik älogedons oni ün
tim it. Snekakop legretik ätenükon oki,
e in lut feilan älogom kapi oma, kel äpolon kroni goldik, de kel lit äsegolon. Süpo älogom,
das snek gretik
VIII:61:99
äjonon linegi lunik e lediki,
e demü atos pajekom vemo. Täno
älogom bü ok gefi goldik me milig pefulüköl.
Spidiko äluimükom bodili ko milig
ed äfidom oti.
Nu äjinos, das tonods ut, kelis
büo älilom,
pänämükons tumna. Äfugom
äs spidiko äs mögiko, ed äjinos, das ärönom spidikumo ka ai.
Lätiko ädofalom.
Ven ägalom, äbinos del klülik. Nu
älogom, das äbinom fagik de top,
kiöp älogom snekis,
ed äbinom reto saunik.
Äbinos milig jikapara,
kel inämükon omi;
nu äspetom, das et ämaifükon
logis oma.
Sosus sol äprimon ad modonikön, ägolom
nesufädiko ini fot, e ven lulit neita ikömon,
äbinom in top,
kel löliko päzüon me bims ko
stams vietik, kels älunidons in munasviet.
Zänodü glun äbinon kevöfik
ed äbinon us lulak.
Aneito no äbinos äs ai. Sirk
lenomik pipladoy de mabastons nidik, ünü kel älogoy vatapleni leklülik e lestilik. Lölikos
äfomos äs banagef legretik.
Äklänedom oki po bimül seimik
ad logön, kelosi öjenosöv.
Zeneito älogom bevü stams fomis klilik
e fogik, kels äflumons se flans valik.
Äbinofs vomüls lejönik e lelöfiks. Pävealofs
in veals klilik, kela köl vietik äcenon ini lunid blövik
e grünik,
kels änidons ko
klül
gretik.
Ven ärivofs topädi
maba,
äjedofs su sim klotis leitik okas, ed
älogom, das koaps vietik ädepubons ini vat,
ed äpubons lesuno dönu. So
ädunofs dü tim anik;
ab fino äjinos,
das banam päfinon.
Kum lölik nu äkolkömon in topäd
ed ädanüdon ko mufs flekik e nenomik,
ab ye lejönik,
zü mabatopäd. Herem lunik älagon
flitöl love ofs,
ye leno ävienos,
e no äliloy tonodi seimik. Love
bimatips vesüdio nog äbinons liens glutik;
ab lunid redik in lut ya änunon, kiöp
sol in lofüd äsülöpikon dönu.
Bevü tuigs ün tim it mun äsvieton. Lad
yunana äflapon,
e kapaflan omik änokon;
ävipom,
das ölabomöv logis tum ad kanön
ün tim it logön fomis lejönik valik.
Äbinons sens koldik e selediks, kels
no älevipons juiti midälik,
ab te ävipons lelogön.
Fino dag klänafulik äprimon ad depubön, e
fog ävedon densitikum e vietikum;
nog äkanom logön nekleiliko in fog
at fomis lejönis;
ab ven solastral balid äpubon, fog
ävedon stem nedudranovik.
Yunan äsustanom se stäat oka ed ägolom
da yeb. No igolom lunüpo büä äfulükon jukis
oma lulakavat. No äkanom plu logön mabatopädi.
Ägolom domio ed äjedom oki feniko
sui bed okik. Te äbinos slipil, keli äjuitom;
ab ye äsenom fredi seledik, bi
äsevom bosi,
kelosi mens votik no äsevons. Ven
ägalikom, fred ävedon klilikum ed äfulükon omi lefuliko,
ab nu älevipom nesufädiko, das
neit ökömonöv.
Sosus neit änilikon,
ägolom lü fotasim ed älogom
fomis otik äs äneito.
Leigo äjenos ün neit kilid, e fred
omik äglofon.
Ün neit folid äkömom dönu
lü fotasim,
love kel mun äsvieton,
e fog ätovon oki in lut.
Äbinos
top
lejönik,
ab no älogedom atosi.
Äspetom,
das
vomüls
lelöfik
VIII:62:99
öpubofsöv,
ab
-
ün neit at no älogom ofis. Glumiko
ägolom domio dönu;
ab ün neits sököl i no älogom
vomülis, ed ädäsperom.
Nu ädugolom i topis votik in fot ad
tuvön dönu vomülis lejönik,
kels ai äbinofs in meb omik;
ab neläbiko äbinos vaniko. Ätuvom
nosi, kel fädo
öprodos büsenis e tikis. Älogedom
pledi jadas bevü stams e bimüls ko lindif lefulik.
Tonodis mödik ut,
kels ai binons in fot e kels kösömo
jekons meni, äkanom distükön se ods,
e no äjekons omi.
Suno in vilag zehitüpazäl yelik öjenon,
e pöp disipik ökolkömon pötü zäl at.
I feilan yunik ökomom äs ün
yels büik.
Neai ävitom menis,
e ko jiyunans vilaga ispikom leviliko, do ilöfom
neki ofas. Ab tü tim at no äjenos äs büo. Äbinos
äsif ikömom se län votik e no äbinom in vilag it,
in kel pimotom ed ilifom.
Füm nenatik otik,
keli siens omik igetons tefü dins in nat, id
äsökon omi
du äbinom bevü mens. Äbinons
mals so mödik
nejöna,
mebs so mödik dö dols e töbs
lifa, kels nu balidna ädranons in lan omik,
e dub atos fred kolköma ävedon nekoven
e dol.
Äsenom migi zuna
äsi
glöta, bi no älogedom dinis ko klil
delik at. Ävedos ome nemögik ad blibön lunikumo in
vilag, e dönu ägolom ini soal fota;
ab fot äbinon gagik e nelifik äs
büo - äsagon ome nosi.
Semikna äkömon ome tik ut, das
nu, ven ko logs ilogom utosi, kelosi te büo ibüosenom,
vob omik ösötom vedön ome nefikulikum e lasumikum.
Nu änolom kliliko atosi,
kel büo nekliliko iflunos omi. Äbinos
zesüdik, das ögivosöv gespiki se siäm omik, ven
ävobom vemo !
Alna ven äblufom atosi,
vob äbinon ome dönu tom, e
kein dela nu äbinon ome kof.
Lan lölik oma päpedon fa mebs glumik.
Vöno gödo in fot äkolkömom
magivani. At ätävom ed älabom stafi in nam:
ätävom lü top votik. Yunan
äkonfidom ome glifi oka.
„Vip
ola pefölon,”
magivan
äsagom,
„lesag obik efümükon oki. Nu sevol
kläni neita
Suomiyänik.
Elogol
kolkömi
dautas
se
el
<Mets-hallia>
e
se
el <Muru-eide>, vatajigod e talajigod.
Nulükofs okis in fot dub banam e dub danüd
fedi oksik, e de atos sekidon fluköf in län”.
„Okömofs - li
dönu?
Kiüp
ologob
ofis
dönu?”
äsäkom
yunan
ko
cügs flamöl.
„Kolkömofs in hitüpaneits kil a yeltum, ”
magivan
äsagom.
„Äsagob
ole, das äbinos seledikos, keli ai ölogol. Ab
dönuami töbo
ologol.”
Yunan älogedom omi stunüköl
ed äsagom:
„Äbinos
badikos,
bi
no
äsagol obe atosi ! ”
„Meditolös, va kredol,
das vöds oba ilabons seki ! ” magivan
ägespikom, ed ämogolom.
VIII:59:99
LÄRNOD DEGZÜLID
-
NUMS,
DÜP,
DÄT
If vilob sevön timi,
logob lü glok obik.
Binon vemo kuratik,
ab semikna dädikon.
Täno blinob oni lü glokel, dat
atan nätükomös e klinükomös oni !
Cedob, das nos binon balugikum, ka notodam
tima in Volapük.
Pro
düps
sagobs:
Binos düp balid,
telid,
kilid göda,
poszedela,
soara,
neita,
e r.
[ü:
Binos düp:
bal, tel, kil gödo, poszedelo, soaro,
neito, e r.]
Düp 12id kanon tefön zedeli u zeneiti,
do calöfiko zeneit binon düp teldegfolid. Täno
sagobs [ü:
sagoy]:
Düp:
jöl minuts lul,
jöl minuts deglul bü düp: zül,
düpafolid bü zül,
minuts deg bü zül,
minuts lul bü zül, e r. Calöfiko
del e
neit padilons ini düps teldegfol. So
sagoy düp:
degkil pla düp:
bal poszedelo,
e
r.
Tefü däts sagobs:
Pämotom ün del balid yunula yela: 1955.
[Mil zültum luldeglul] Ematikob ün yel:
1936 [Mil zültum kildegmäl] prilul
2 [tel]. Yunula
d. 1id
yela:
1912.
[Mil zültum degtel]
Prilula d. telid yela:
1955. [Mil zültum luldeglul].
LÄRNOD TELDEGID
- DELS
E
MULS,
TIM [DÜP]
Sevol - li delis viga ?
Fümö !
mudel,
tudel,
vedel,
dödel,
fridel,
zädel
e
sudel.
YANUL
Mudel
7
14
21
28
Tudel
1
8
15
22
29
Vedel
2
9
16
23
30
Dödel
3
10
17
24
31
Fridel
4
11
18
25
Zädel
5
12
19
26
Sudel
6
13
20
27
Vemo gudik !
Adel binon vedel.
Odel obinon dödel.
Ed udel - li?
Fridel.
Del kinik ädel äbinon - li? Tudel. Ed
edel - li? Mudel.
Del liomödotid mula äzädel äbinon
- li? Del lulid.
Ozädel
[u:
del balidkömöl]
obinon del degtelid,
e zädel pos dels degfol obinon del teldegzülid
mula.
Loveikobsös
nu
lü
muls
yela !
Binons sökaleodiko:
yanul,
febul,
mäzul,
prilul, mayul,
yunul,
yulul,
gustul,
setul,
tobul,
novul e dekul.
Magifik ! ü:
magifö !] Düp kinid binos - li? Ma
glok obik binos minuts teldeg bü düp: tel,
ab no kanoy konfidön oni. Semikna
bügolon, e semikna posgolon.
SPIKET SAPIK
Man,
kel
no
föfiostepom
ai,
golom
suno
pödio.
VIII:58:99
KRIG NEAI DAREIGONÖS
IN LADÄL MENAS !
Zif: <Leiden> dabinon ya sis tim vönik, e no pidrefon vemiko
fa mifät jü del degtelid yanula ün yel:
1807.
Topon len flumed:
<Rijn> in regän:
Nedän, ed älabon bü dät
pemäniotöl domis degbalmil,
kels päbelödons fa mens foldegmil; in
sökaleod po zif:
<Amsterdam> äbinon bo tefü pöpanum in plad telid
regäna.
Älöädoy se bed ün göd
et nog äsä ün dels valik;
balan äplekon eli „God reigonöd !”
oka, votikan änedunon atosi ,
e
nek
äbetikon
stadi
zifa
tü soar, do naf
labü
fledot
pura
mö
tubs
veldeg
äbinon in pof zifa.
Äfidoy ün zedel e fid äsmekon, äsä ismekon ün zedels valik, do naf ai nog äkomon. Ven
ye ün poszedel
jonian
gloka su tüm gretik äjonon düpi: fol
e laf -
mens zilik äbinons lomo
ed
ävobons,
mots
relöfiks
äklädofs
cilis smalik oksik,
tedans äfidunoms tedotis
oksik,
cils
äkobons
in soarajul,
mens trögik änaütons ed
äseadons in lotidöp
jäfölo
me kadapled
e
drin vina,
glumälan
seimik
äbetikon gödi balid- fovik tefü
fid, drin
e klotem zesüdiks,
tifan änüsteigom ba ebo kiki okik
ini yan votikana
-
ven süpiko tonät ätonon.
Naf et, laböl fledi mö
tubs veldeg pura ireafon
ini
lefil
ed
isplodon löpio,
ed
ünü
timül
-
no
kanols reidön atosi so vifiko äsä
äjenos -
ünü timül lusüts lunik lölik
domas ko valikans, kels älifons ed
älöfons
in
ons, pätroivons e
päceinons
ad kums failotas,
u pädämükons vemöfiko.
Tumats
mödik
menas
äseatons
lifiko
u
deadiko
dis
failots
at
u pivunons
vemiko.
Juladoms kil ko cils valik,
kels äbinons in ons,
pänosükons.
Mens
e
nims,
kels
ävegons
su süts
nilü
top katastrofa,
päjedons dub nämäd pura ini löp ed ädönukömons ini stad pidabik. Zuo
i nog lefil ädavedon,
kel suno
älöflamon
in tops valik,
e
kel
tio no äkanon pakvänükön, bi stokadoms
mödik, leüli
e blöbi ninädöls, älefilons. Jöltum domas jönikün
ädästurons ud ämutons
padästürön.
Nu
kanoy
meditön,
das
soar
suvo
kanon jonön stadi votik ka göd, noe
pö mens soelik,
abi pö zif gretik ä menagik.
Reg
Nedäna
ägivom
sunädo
suämi
veütik
pro
men
alik,
kel
nog äkanon
pasavön.
Deadans,
kels
päsesebons
se failots,
päpolons ini konsälöp, dat röletans ökanons ramenön onis demü sepül
kritik. Yuf mödik päduinon.
Too
krig
Linglänanas
ta
Nedänans
ädareigon,
nafs
mödik
de
zif
<London> äjolons,
kels
äblinons
yufamedömis e monasuämis gretik pro
neläbans, e
dun at äbinon nobik
-
ibä krig neai dareigonös in ladäl
menas !
(Fa
<Johann
Peter Hebel> se <Volapükagased>)
VIII:63:99
Yunan ämufom äs deidan.
Lefeniko ädofalom flanü bim. Is
äseatom zänodü lüxüöd dela;
äbinom glumik e glifik ed älejekom
dub tik at: sötön lifön.
Fino pätuvom in stad malädik fa lödans
vilaga, ed äpolons omi lü dom omik.
Äsaunom
-
ab bi ai ätikom ed ädrimom dö
klän, keli ilogom,
e bi nensekiko ävilom xilön timi,
no ädulos lunüpo büä tim äprimom ad xilön omi.
Äprimom ad dölikön, e pos yels
nemödik ädeidom.
Vüo änoloy, kelosi ilogom, e valikans
äniludons,
das gudikünos ijenos pro om.
OKIÄL
Hiel Tom (lanäliko) :
„Jiel Ethel
binof vomül svidik;
neai elilob ofi sagön bosi badik dö
pösod seimik ! ”
Jiel Maud (fopüküliko) :
„Ni ob.
Neai
elilob
ofi
spikön
dö pösod seimik, pläamü
of it ! ”
NOG
GUDIKUM
Läd balid
: „Matan
ola, egivom - li ole kidi as legivot kritidazälik ?”
Läd telid
: „No,
ab matan olik edunom atosi ! ”
NEN
DOT
Tidan äsäkom vöno cili : „If vilol golön lü
sül, kisi mutol primo dunön ?”
Cil ägespikom foviko :
„Deadön !”
'
' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' '
NIMS
NENATIK
Deutänan semik,
logedöl
sköti zifa <Venezia> äsäkom kofiko lödani semik : „In
fot kion tuvoy leonis ko flitäds ? ”
„In fot it, ”
ägespikom Litaliyänan, „kiöp
dabinons kvils ko kaps tel !”
VIII:64:99
KAPOVÜL
SÄRÄTÜKON
. . .
JÄNAVÖD
BALID
a)
änu;
d)
nu;
b)
lip;
e)
kos;
c)
län;
f)
slipil.
JÄNAVÖD
TELID
a)
naklüm;
d)
ledun;
b)
tan;
e)
lümät;
c)
mätan;
f)
koled.
E
KAPOVÜL
RÄTÜKON
OBIS
DÖNU .
. . . . . .
KIN ÄBINON BEVÜSAGÄB
LÄTIKÜN ?
Bevüsagan seimik ämutom bevüsagön pösodis
mödik, ed ün del alik ibevüsagom pösodi difik, ab
ma leod tikavik.
Ibevüsagom hieli
Sam, jieli Marian,
hieli Tom, jieli Venus,
hieli Dan,
täno jieli Fran - ab
kini ibevüsagom lätiküno - li :
jieli Kristin, hieli Zedrik,
jieli
Kristin u
hieli David
-
li ?
SAEDOLÖS,
NAEDOLÖS,
NÄEDOLÖS
Nüms plödik e nüm zänik sökons
disini tikavik.
Ekö
geidamob :
saedön,
naedön
e näedön.
Kanol - li tuvön nümis defik :
5
4
2
3
7
5
6
8
25
15
?
?
2
3
5
4
1
3
7
9
O Volapükaflens Löfik !
Ekö nu säsun patik vakenas. Flen
Jean-Claude
Caraco ye elifädom vakeni stunidabik
ün mäzul pasetik:
etävom,
ko matan omik,
pro steb degbaldelik lü Siamän, u
äs ün tim presenik panemon:
Tayän.
Penom: „Tayän
binon
regän
budik,
demokratik,
e
püdik,
vemo
maifik gönü törans. Evisitob zifis: Bangkok (kel
labon nemi: Krungthep in
pük tayik), Ayuthaya,
Sukhotai,
Lopburi,
Chiang Rai,
Chiang Mai, ed
estebob dü dels tel jolü Tsyinänamel.
Elogob
<killieni
goldik>,
kel
binon
kontagatop länas kil
(sevabo:
Tayän,
Laosän,
Myanmarän)
jolü
flumed : Mekhong.
Länod
binon
vütropik
ko beneneps e kokoteps mödiks. Ün mäzul, vamot usik ya binon
mö grads 35.
Fidots äbinons benosmekiks: efidob
risati e nanadis mödikis.
Doms vönaloveik pebumons me tekaboad. (tek
= bim: Tectona grandis).
Evisitob budatemis jönik mödik, farmi
kö befeiloy
rogidis
(rogid
=
flor: Orchis), ed emonitob bäkü leefad dü düp
bal. Elärnob lafabi tayik,
kel binon jönik ab boso fikulik.
Ekö nem obik:
Flan
badik
teik
binon
täv
me
flitöm,
kel binon tu lunik. Balido eflitavabob de zif:
Lyon jü zif Frankfurt (düp
bal), telido de Frankfurt jü Bangkok
(düps degbal).”
Plak
lifüpa,
no - li ?
Konot
atmulik
binon
<Kläns
Neita>,
e
tefon
yunan,
kel
drinom drinedi peproiböl. Sümo
memükon obes dö drogasäkäd ai gloföl bevü yunanef adelik.
Midug in tef at binon valöpo, ab
do plaks anik binons stunidabiks (ma sagäd),
fino peroy seni jenöfa,
äs yunan in konot obsik.
Cedü ob,
konot binon mu tidaliegik.
Reidolsös oni kudo !
Valikosi Gudikün Oles ed Olikanes
sedom
Ralph