VI:44:2001
TÄVAVENTÜR
IN
LAPÄN
(XIII)
FA KARL MAY
"No fagikumo - li ?"
"No. Vilol - li lüvön ludomi dü tim brefik ?"
"Kikodo ?" äsäkob.
"Vilob spikön me kúnus." (= tonaskin magivik).
Änolom, das fat Pent änumom obi bevü flens veratik oka, e kodü atos äsagom so stedälo obe utosi, kelosi ädesinom ad dunön. Lapänans lemödik nog klienoms lü süds pagik bäldik okas ed i säk tonaskina magivik binon süd somik. Äbinoböv viliküno komön in dun at, ab natiko ämutob lobedön vili domasöla. I voms no pädalofs komön; älüvofs ludomi ed ägolofs lü jep. Viliko äspikofsöv obe, ab äbuob ad lenükön nifajukis ad xamön kuratiko züamöpi ludoma; ibo äbinos nedotik, das dünan iklänedom moni is seimo.
Vegeds äbinons lemödiks, ä dub buts ä dub nifajuks, e klu ämutob binön lesiämöfik. Ämekob balido züoti nabikum, poso veitikum, zi ludom e jep, keli voms stunüköl älülogofs, ab ädatüvob nosi. Tö tulagol kilidna älelogob vegedi balatik, kela flan bal äpolon mali pesevik. Sunädo äsukob oni. Veged ädugon lü söp neveitik, kömöl se fot, ini kel vat petegöl me glad äflumon.
Pos minuts töbo luls ätakob süpo; ibo idatuvob kläni gretikün Lapänana, eli tiorfvigardi (= honasbuidi) omik, zübuid smalik me renahons pemeköl, kel äzüon sakriföpi pagik. El "Sait" sonemik, ston pefomöl selediko e petuvöl in vat, äbinon zänodapün. Do stons at anu no plu palestimons verato, too tiorfvigardi alik binon plad saludik, kö veräto domasöl soalik dalom nügolön. Ab vegeds dünana ädugons isio it. Äbüosenob, das äbinob lo klänedöp oma. Kim niludomöv - li, das Lapänan seimik klänedomöv - la moni petiföl in plad so saludik ?
VI:45:2001
Veged ädugon jü gul telid zübuida honik, kö äfinon, e latikumo ägeflekon dönu. Äseitob nifajukis oba ini plad leleigik, e klu ästadob in top ot, keli dünan ilabom, ven äklänedom moni. Nu balido älelogob nifi; sotefä ünü portat namas oba äseaton, äbinon nätik - ab no, is, diso, nifastelils anik äseatons äsif äbinons - la no pedovien- öls, ab pedopedöls me kontag mufavik. Äbiegädob ed älogob da honems e - vö ! pasukölos älagos is, ab peklänedöl so gudiko, das leno ämögos datüvön osi te fädo. Äbinos tabakasakil gretik, e ven ädoatob oni, äsenob kleiliko monasakilis tel, kelis äninädon.
Äletob oni lagöl e vifiküno ägespidob. Ven ärivob vomis bofik, äsäkob ofis, kiplad dünan binom - la - li ed älilob, das ai nog äbinom in ludom. Ye obs kil no ämutobs stebedön lunüpo, jüs pädalobs dönu nügolön.
Dünan Pavek kofiko äkoslogom obi.
"Härra, (= O söl !) egivob eli saiva tyalem (= magivamedöm) obik ome ed ejelon omi," fat Pent äsagom. "Saiva tyalem at binon gudik !"
"So !" äsagob fefiko. "Kiplad labom - li oni ?"
"Is lagon zi kravat oma; ab ogegivom oni obe, posä ejelon omi."
"E tonaskin magivik - li, esagon kisi ?" äsäkob nilani Stalo.
"Binom nedöbik" ägespikom. "Tonaskin sagon, das tifan ekömom de lofüd; tifan binom kainolats-piätnak (= lusvedänan) kel sunädo efugom ko largentin.
"Atos binos - li fümik ?"
"Tonaskin neai pölon. Binon konfidadigikum ka vöd de storfar (= pädan) seimik, kel spikom ma bib."
VI:46:2001
"No slänolöd, átye Stalo !" änunedob omi. "Spik tonaskina olsik no binon so verätik as vöd nifajuka balatik".
"Cogol, Härra, ibo nifajuk neai kanon spikön".
"Spikon fümikumo e veratikumo ka tonaskin olik e jelon elis vuósà (= sakils) bofik fata Pent gudikumo ka saiva tyalem badik oma äkanon dunön atosi."
"Saiva tyalem obik binon gudik," Pent älesagom. "Koedolös ga spikön nifajuk semik, härra !"
"Benö, olilol spiki ona e täno ojedol papüri ola ini fil !"
Ämogolob ed änüblinob nifajuki tefik.
"Nifajuk at binon - li lön olik ?" äsäkob dönu dünani.
"Si," äsmilom lukofiko.
"Logols - li skari at in jukasömäl ? Binon mud, me kel spikon. Skar eniniopedon oki ini nif, kö Pavek (= dünan nemü Paulus) etifom fati Pent ed eniniopedon oki su veg lölik jü is. Esagon obe, das nek votik binom tifan plä om ed i sagon obe, kö tifan eklänedom largentini."
"Koedolöd ga, das sagon topi ole !" dünan äsagom.
"Skar odunon sunädo atosi," ägespikob. "Balido sagon obe, das esteigol elis vuósà bofik sa largentin ini tabakasakil ola. Jonolös sakili obe !"
Nu, süpo, pekofudikom vemo.
(Dili lätikün kanols reidön in mul balidkömöl).
VI:43:2001
PLIN
SMALIK
(XX)
FA
ANTOINE
DE
SAINT-EXUPÉRY
Ab äjenos, das plin smalik, egolölo dü tim lunik travärü sabs, klifs e nifs, ätüvom fino vegi. E vegs valik dugons lü mens.
"Deli gudik," äsagom.
Us gad äbinon, gad me rosads pefloröl.
"Deli gudik," äsagons rosads.
Plin smalik älogedom onis. Valiks äsümons ko flor omik.
"Kins binols - li ?" äsäkom onis, stuniko.
"Binobs rosads," äsagons rosads.
"Ha !" äsagom plin smalik . . .
Ed äsenom oki vemo neläbiki. Flor oma ikonon ome, das äbinon balatik in sot oka in leval. Ed ekö ! ädabinons lulmil, valiks sümiks in gad te bal !
"Flor obik penofonöv vemo, " äsagom oke, "if älogonöv etosi . . . kögonöv mödo e dunonöv äsif deadonöv ad skeapön kofi. Ed ibo mutoböv dunön äsif käloböv oni, bi voto, ad mükükön obi it, leadonöv oki vero deadön . . . "
Poso äsagom oke dönu : "Kredoböv, das binoböv liegik ko flor balik, e dalabob te rosadi kösömik. Atos e volkans kil obas, kels geilons äs kiens oba, e bevü kels, bal ba binon kvänik laidüpo, atos no mekon obi plini legretik . . . " E, in yeb, seatöl, ädrenom.
TIKOD GODIK
Büdi nulik givob oles : löfolsöd odi äs elöfob olis
VI:42:2001
VOLED STUNIDABIK DIS DALUSKOP
Da yels nolav sanavik edageton progedis gretik in jäfüd bekomipa malädas.
De maläds mödik dub bakters pakodöls edatuvüloy kodiani, e täno etuvoy mödadilo i tamedi. Ye mödot malädas dabinon - bevü ons maläds äs yelovatüfud, poliomül, menenaflamat (= meningitis), näi maläds "kösömik- um" äs grip e koldät - kelas kodianis igo me daluskops no ekanoy tüvön.
Pö jenet somik spikoy dö virud, sevabo : näfätastöf seimik, kel lab- on pro koap vobedi venenöfik, e suvo deidöli.
Äbinon ün 1937, das eplöpoy ad ditükön in kristadafom virudi planamaläda, sevabo : uti mosaigamaläda tabaka, kel äblinädon alyeliko dämi gretik tabakaplanes. Äklülädos täno, das virud, tapladü utos, kelosi äcedoy valemo in nolavanavol ettimik, no äbinon dabinäd lifik, ab proteina- mölekül. Tefü binod kiemik proteinamöleküla at paküpetos nog, das labon ze binodi ot proteinamöleküla, kel koboädon protoplami* klu uti, me kel dabinäd lifik alik binädon !
Ab difs mödik dabinons vü proteinamölekül viruda e proteinamölekül komunik. Proteinamölekül viruda no te labon vetoti, kel binon mödikna gretikum. ka ut proteinamöleküla komunik, ab labon i patöfi milagik ad gonidön* nenmiediko ninü siül liföl, klu nilü stöf lifik. Mölekül it viruda no binon dabinäd lifik, bi gonid*, ad kel ga fägocedoy te dabinädis lifik, jenon in mod vemo patädik. Proteinamölekül gretik: virud labon sevabo pö din- äds kiemik patik patöfi ad feafomön lamidazüdis* e binädis votik siülis lifik züik e ad koboädön onis ad mölekül leigätik viruda. Gonid* no jenon kludo dub teilikam ad dileds tel möleküla rigik, soäsä tuvoy pö nogans donik, ab kom möleküla saidon ad säkoboädön pö dinäds gönik siülis lifik züik, e ad koboädön me binäds onas mölekülis gretik nulik : möleküls viruda, kels labons vobedi dämabik pro nogan, in kel dabinons.
Id etenükoy vestigis tefü planamaläds votik, ed i tefü maläds nimas.
(Fin su pad 47)
VI:47:2001
Pö atos eklülädos, das plan alik labon virudi patädik oka, kel te binon riskädik pro plan et, e kanon kodön malädi patik. So pö pötetaplans virud semik kanon komädön, kel peloveblinölo sui plans votik no dämükon atis. Pötets at, do pedrefons dub maläd, kanons pafidön i nen riskäd fa mens e nims.
I maläds difik nimas klülädons pekodön dub virud. So eplöpoy ad ditükön kodiani slipamaläda jevodas. Dönu i binon proteinamölekül pato gretik: virud labü binod patädik ona e fäg patik gonida*. Slipamaläd jevoda pakodon, leigoäsä ut mena, dub viodam nevasita zänik.
Patöf votik proteinamölekülas gretik esüikon. Proteinamöleküls sevabo fägons ad vobädön mutatis, sevabo: ad dagetön süpiko fomis votik. Mutats at, sevabo: votikams süpik, kanons i padagetön mekaviko, sevabo: dub koedön nüvobedön kiemotis patik.
Votaflano süikam mutatas pö möleküls at, dabinöls in jäfüd vü stöf lifik e nenlifik, süükon i cedis tefü daved lifa. Ibä, binos voiko mögik, das mutat pö proteinamölekül gretik somik egevon kodedi pro daved stöfa lifik. Ba proteinamöleküls klänöfik at binons limäd yümöl vü stöf nenlifik e lifik.
Mutats somik süpiko süiköls kanons ye i kodön sekis vemo riskädikis. Ibä, jinos, das binos fümik, das proteinamöleküls nenriskädik in nogan liföl sekü mutatam süpiko cenons ad malädikodians, ko seks dämik valik sekü atos.
Tefü gretot virudamölekülas at, paküpetonös : mölekülavetot viruda mosaigamaläda tabaka ud uta vartamaläda*, kel semikna drefon tätis krolig- ilas, binon zao 20 000 000; atos sinifon kludo, das proteinamölekül somik labon vetoti teldegbalionnaik hidrinatauma*. Virud, kel kodon slipamalädi jevodas labon igo mölekülavetoti de 25 000 000.
VÖDS PATIK
gonid - propagation
gonidön - (to) propagate
hidrinataum - hydrogen atom
lamidazüd
- amino-acid
protoplam
- protoplasm
vart
- a wart
VI:48:2001
"STÖF VIETIK" FÖDON SAUNI GUDIK
Nunod nulik efümükon,
das miligidrinans
nomik no
pluükons riskodi ladamaläda lä ons.
Vestigs
nulik igo etuvons,
das "stöf vietik" kanon ga jelön ta
saun badik.
Nün at
pebenokömon
fa Miligakonsälalef, bi spelon, das miteod, kel lesagon, das drinam miliga lölöfik
binon badik pro lad olik pomoükon anu.
Stud at, (kel edulon plu ka yels teldeglul, e kel ebinädon me mans plu
ka lulmil veltum
bäldota vü kildeglul e mäldegfol,)
etuvon,
das dead sekü
ladamaläd äbinon jöl dötum donikum bevü
mans, kels edrinoms plu ka 0,20 liäta miliga a del, leigodü oms, kels edrinoms neplu.
I pesävilupon,
das dead sekü kods
valik,
keninükamü
kanser e breiniflap äbinon deg dötum donikum bevü miligidrinans leigodü nemiligi-
drinans.
Jipladulan
Miligakonsälalefa
esagof :
"Vestigs at lätikün dientifükons aiplu miligidrinanis
ko saun gudik."
MAGODÄL, KELI EGETOB BÜ BREFÜP DE SPODAN SEIMIK
Kömolös ad kosädön ko Lefon Lifa in
Seil motöfik, e leadolös liföfükön Lit ofa visedik e keliedöfik spagi godöfiäla
ninü ol.
SIRKÜLAPENÄD
O Volapükaflens Löfik !
Hitüpaglidis sedob valikanes olas, e spelob, das juitols stomi jönik anuik.
Ün mul balidkömöl, okanols reidön dili lätikün konota "Tävaventür in Lapän" fa Karl May, kel orivon kapiti degkil. Konot at binon boso nekösömik, bi tradutod se Deutänapük ini Volapük (fa Hans Baumann) pädunon ün yel 1888. Bi fom Volapüka äbinon fom rigik, emutob getradutön oni ini Volapük nulädik !
Flen obas Hermann Philipps igo etuvom pro ob vödemi Deutänik rigik, sevabo : "Der Talisman" (= Magivamedöm); seko getradutodi ekanob dunön i ma buk rigik ! In tef at, mutob danön fleni Philipps ladöfiküno, no te demü daget vödema rigik, ab i tefü yuf valemik oma, keli so nobaladäliko egivom obe. Danis mödik ole, o flen stimik Philipps !
Do mu nitedik, el "Tävaventür in Lapän" id äbinon mu fikulik. Jenöfo äbinon literat pro utans, kels legudiko sevons Volapüki. In gaseds Volapükik büik (id ömna in Sirkülapenäd it), lised vödas nekösömik päläükons finü kapit alik ad yufön reidanis. Sit at binon gudik, ab labon dämi, das mutoy suvo lüvön konoti (u lartügi) ad sukön sinifi vöda somik in lised, kel no binon su pad ot. Ad vitön osi, odunob sperimänti tefü konot nulik, kel osökon ün mul telidkömöl. Pla lised lölik finü kapit, obinon lisedil nelunik po bagaf alik. In mod at okanoy kontrolön sinifi vödas nekösömik nen nekoveniäl. Klüliko mutoy dalabön vödastoki stabik püka äs büo, ab cedob, das nulod at okeblünon juiti läyümik demü reidam. Sedolsös obe, begö ! cedi olas pos sperimänt at !
Valikosi Gudikün Ole ed Olikanes
sedom
Ralph