SIRKÜLAPENÄD




O Volapükaflens Löfik !


                                Vicifal obsik, flen Jean-Claude CARACO e matan omik enu elifädons vakeni nitedikün in Mäxikän.   Esedom obe penedi, in kel ebepenom tävis difik, kelis edunons .  In Sirkülapenäd balidkömöl okanols dilodön ventüris omik me patalartüg, keli elautom flen Caraco pro obs.  In potakad ditik, espikom dö el <Palacio de Bellas Artes> ed el <Zócalo>, kelis emäniotoy in nüm yanülik lärnoda teldegzülid kursüda pro Spanyänapükans su pad 1:7:2000 Sirkùlapenäda obsik.


                        Volapük  binon  deadik !  Ekö  vokäd,  keli äliloy ün yels bevü 1957 e 1990.  Pos lif brefik ko fikuls mödik pefulöl, pük mekavik  at balid ad pagebön äs pük bevünetik fino edunon natemi lätikün ona.  So äsagons bevüpükans mödik in dils mödik vola.

                                Bü brefüp, ereidoy in bal delagasedas obsik konoti verik dö jiel <Claudia>,  kel binon kriset, e kel mebon obi mödo dö pük obas.  Ekö konot:-


                                Ven ätuvoy eli <Claudia>, kel äbinon koldik e stifik in cek ona, jidalaban ona ädisinof sepülami lönedik pro domanimil lelöfik.  Äsepüloy eli <Claudia> in gad lemota, vegädü mets mäldeg de gad lönik.  Ägeboy kartonabügi äs sarkili,  ed äninükoy nulüdotis anik ad yufön eli <Claudia> ad rivön krisetasüli.  Ab . . . kriset te änifüpilifädon,  e ven igalikon,  äfidon nulüdotis,  ädudranon du met bal gluna,  ägrulon dis kiuds tel ed ätuvon vegi lü pödayan jidalabana.


                                Volapük binon äs kriset at.  Pos yel 1957 islipikon, ab ün tim obas egalikon, e binon jäfedik dönu.  Muf püka neai efinikon, igo anu dabinom Cifal in gerafov nenropik de tim ela <Martin Schleyer>.  Pla <Claudia>, nem gudikum pro domanimil at ubinon <Volapük>, no-li ?

 

                                Valikosi Gudikün Oles ed Olikanes

                               

                                                                                                sedom


                                                                                                Ralph


IV:26:2000


LÄRNOD KILDEGLULID
  -  LÄ SKRÄDAN  E  JIVOGÄDAN

                        Ädelo äbinob in skrädöp.  Ämafotoy obi pro klotem nulik:  blit,  jilät e jakät.  Ävälob klotemi binü lained gedabraunik.  Cedob,  das oblümon ad pasteifülön ünü dels kil,  ab ga omutob steifülön oni nog telna u kilna.  Skrädans at no binoms koteniks,  büä klotem dabon nendöfiko.  Spiked omik binon:  kotenükön dunetäbi. Üremoböv i vilöfo plöguni,  ab monastok no ädälon atosi.  Ostebedobs, va atos omögon ün oyel.

                                Mans mödik dabinons,  kels binoms so läbiks ad kanön polön konfäkaklotemis.  Ats binons mödo nejerikums,  ka uts ma mafot pemököls.  Aiplu mens buükons konfäkaklotis,  bi binons nejerikums,  e vogäd onas votikon vemo nemödiko.

                                Jimatan  obik  äremof  sio  löloti  lölöfik  klotas.  Äremof  oke plädamänedi, yäki,  juüpi  e  gunili.  Lä jivogädan ätuvof häti nebepenamoviko jönik.  Äsagof obe fümiko, das at äbinon ma vogäd lätik.  Cedob,  das binon vemo klotugik.

                                

LÄRNOD KILDEGMÄLID  -  SÖL BÜEDOM MEKÖN KLOTEMI

 

Deli gudik,  o söl !  Viloböv, das mekol obe klotemi,  ni vemo vetiki,  ni vemo leitiki.  Stofis kisotik labol - li nu ?

Nendoto oplidol stofi gedik at.  Fümo opliton oli, if lelogol oni.

Binon tu klilik ma güt oba  (u:  obik].  Stof boso dofikum ä vetikum plitonöv plu obi.  Ed at - li ?

At binon stof balidsotik;  olabol lunüpikumo düni de on.

Vemo gudik !  cedob eti gudiki.

Kömolös isio ed omafotob oli ! 

Kitimo kanob - li steifülön klotemi ?

. . . Logobsös ! . . .  adel binon vedel . . .  Pötos - li pro ol ad kömön ün poszedel tudela balidkömöl ? 

Magifö !  Täno,  jü tudel. 

 

LÄD  VÄLOF  KLOTEMI

 

Viloböv steifülön bali klotas et.

Vilol - li kömön ini sälun at ?  o läd !

                                                                                                      (* Logolös padi nüm 3l)

                                                                         

 

                                                                       


IV:27:2000

 

PLIN  SMALIK    (VI)

 

FA ANTOINE DE SAINT-EXUPÉRY

 

                                                 

 

                        Ah !  plin smalik,  esuemob, pianiko, kludo, lifi smalik glumaladälik ola.   Ilabol lunüpo pro muad te pliti modonikamas sola.  Elärnob noteti at nulik ün del folid gödo, ven esagol obe :

 

                                " Plidob  vemo  modonikamis sola.  Golobsös ad logön modonikami sola . . . "

 

                                " Ab zesüdos ad stebedön . . . "

 

                                " Ad stebedön kisi - li ?

 

                                " Ad stebedön jüs sol modonikon."

 

                                Elabol balido logodajästi mu süpädik,  e täno esmilol dö ol it.  Ed esagol obe :

 

                                " Tikob, das binob ai domü ob !"

 

                                Jenöfo.  Ven binos zedel in Tats-Pebalöl, sol, alikan ya sevon osi, modonikon love Fransän.  Saidosöv ad kanön tävön lü Fransän ünü minut ad komön in modonikam sola.  Liedo Fransän binon ya tu fagik.  Ab su planet ola so smalik,  osaidosöv ad tirön stuli olik  stepis anik.   Ed älogedol luliti ün naed alik,  ün kel ädesirol osi . . .

 

                                " Ün del seimik,  elogob soli modoniköl ün naeds foldegkil !"

 

                                E boso latikumo, älüükol :

 

                                " Sevol  . . . ven binoy so lügik, plidoy modonikamis sola . . . "

 

                                " Ün del naedas foldegkil,  äbinol - li seko so lügik ?"

 

                                Ab plin smalik no ägespikom.



IV:28:2000

 

LÖF  E  TELEGRAM  (FIN)

FA  HOLGER  DRACHMANN

 

                        Nu äbinof in lom.

 

                                Pulil äseatom drenöl in klädöm.  Mot äslipof.  Läd <Bolette> äbinof vom zadik, ab jibinans zadik ai labofs senälis somik zadik;  pajekofs ai fa grob  -  ven kanofs küpedön oti.

 

                                Älogedof moti oka seatöli us su bäk in seat nejönik;  mud ofik äbinon maifik, ed älabof froni nejönik bevü cüg e cün.

 

                                Fi, äbinof verato hetöfik  -  e badugik !

 

                                Daut ti ävedof dredik.  Äjedof tapädi love mot slipöl ed äspidof lü pulil.  Äkidof omi ed ävedom takedikum.  Täno äseatof su bed.

 

                                Äprimof ad slipön,  ab töbo ifärmükof logis oka,  ven äjinof,  das pulil ädrenom vemo.  Lesi !  Älöstanof,  äkipof lampadi love pulil,  kel älesputom ed äluvokom laidiko,  e kela logod äbinon pesvelöl,  cügs oma äbinons paeliks,  logs smalik äbinons feniks.                                                                                                                                                                                                                                                                    

                                Äluvokof,  ägolof lü mot,  ägalükof ofi ed ägolof lü telegrafabür,  kel pädaliton ai fa lampad badik.  Su telegramazöt äpenof spidiko :     <Kömolös sunädo, pulil odeadom suno.>   Ägivof zöti söle Fät, kel äsumom oti,  änumom vödis, äpenom bosi ed ägegivof moni anik.

 

                                Äkikom litöpili dönu.       Älogof,  das  Fät ägolom lü telegrafablimot;  älilof : tik-tik, tik-tik !  -  Nu telegram pisedon ele <Anton>. 

 

                                Poso ägolof lomio.

 

                                Vom konsulana äseadof su söf,  stilüköl pulili su blöt okik e klädölo omi lunomiko.  Äluvokädom äsif äbinom fopik.  Läd <Anton > äseitof pulili in klädöm, ed äluvokädom nemödikumo.  Dönu  ävedom  netakedik,  e  dönu  ävedom  takedikum;  äslipoy nemödo,  ägaloy,  no äspikoy;  neit ämogolon.

 

                                Ogödo pulil äslipom gudiko.  Soaro hiel <Anton> äkömom da yan.

 

                                Äbinom vemo paelik.  Äsagom nosi, ab ägolom sunädo lü klädöm ed ämosumom bedastofedi,  kel piseaton as jel ta delalunid.


IV:29:2000

 

                        Pulil äseatom lestiliko.

                                                                                                                                                                                                                               

                                "Binom - li deadik ?"  fat ämürom.

 

                                "No, no !"  jimatan ävokof.  "Slipom.  Äkredob  -  pardolös obi,  ab aneito  -  ag !  no nolol  -  äbinob so dredälik !"

 

                                Hiel <Anton> äseadom su stul e ko nams ätegom logodi oka.

 

                                Äseifom,  älöstanom,  ed ägolom se cem.

 

                                Ün soar,  ven äkömom lomio se nafanaklub,  äbinom brietik.

 

                                Ven  ätridom  ini  cem, äprimom ad kanitön;  täno äsumom pulili se klädöm, äkidom omi, eseitom omi  in klädöm dönu;   äsäklotom  oki,   äseadom  su  bedasim, äsmilom kleiliko e fino ädrenom.

 

                                Ün del sököl, ädabegom pardi,  e matan e jimatan äbedons göliko ün soar at.

 

                                Täno tedans äsedoms kalotis.  Hiel <Anton> ävedom zunik,  äbegom omis sumön domömi lölik ed i lümoti,  keli älublamom,  bi ävilof spikön ko <Bolette> - e fino ägolom se lom ad dagetön cali as kvisinan in nafil seimik.

 

                                Soaro päsükom in lom fa nafanakompenans büik tel.  Älefalom sui cemaglun ed älusputom.

                                                                                                                                                                                                                                                               

                                Ün   del   balidkömöl  äbinom   malädik,  äblibom  in  bed,   ägetom  medini,  ädabegom pardi ed äpidom fäti oka.

 

                                Somo vig bal äpaseton.  Lümot no äkömof ini lom,  ed äjinos äsif atos ästilükos siämi zunik söla <Anton>.

 

                                Äsagom nu fefiko,  das ävilom golön lü lezif ad dagetön cali as nafadugan,  ab kludo äbinos zesüdik,  das äselom domömi lölik oka e jimatan e cilil äsötons lödön in cemil vönik oma in pofasüt.  Jimatan omik ivedof nenpükik e dredälik;  ye äklienof ad taspikön nemödo,  ab ävedom zunik,  älublamom ofi,  ed  -  ägleipom ofi me jot ed äjoikom ofi mo.

 

                                Älefalof sui glun ed älilom luvoki smalik.

                                Ab  älilof  luvoki  vemo  kleilikum  demü däspär e demü lepid, ed äjedom oki                                            

 


IV:30:2000

 

love of,  ätovom ofi  ed  äseitom ofi su bed . . . . . . .

 

                                Ämaifof logis oka.  At, luvok matana ofik,  ätonom nog in cem.  Ab bed äbinon vagik;  e lampad äliton,  e pulil äseatom takediko in klödöm okik,  e se sälun älilof seifami mota.

 

                                "Kludo edrimob !  Gode dani !!  Ab depad - li ?  telegram ?  No etelegrafob,  edrimob.  Nogna:  Gode dani !!

 

                                E läd <Bolette Anton> älogedof ko leläb pulili,  e drens äkömons ini logs ofik.  Älogedof särvigi smalik,  kel vo no äbinon slenik.  Sten redik bal  -  no tel.  Ävedof dredälik.  Ab süpo  -  binof mot e sevof kludo difikosi  -  süpo säklotof pulili ed älogedof joti e bäki oma.

 

                                "Pulil löfik oba !    elabol - li doli ?"

 

                                In vol at tuvoy nimilis blägik  -  u sevabo:  flibis - igo in doms klinikün.

 

                                Täno jimatan käptena <Anton>  ägolof ini sälun,  äseadof len tab,  äfilidof lampadi,  äsumof papüri, peni e nigi,  ed äpenof penedi vemo lunik matane okik.

 

                                Daloy - li logön ?   No.  Utos, kelosi jimatans yunik penofs matanes okik  -  e patiko utos, kelosi daut konsulana äpenof matane okik ün soar at,  no daloy reidön.

 

                                Ab ven lätikumo ifinükof penedi ed älöstanof ad dakipön penedi jüs göd balidkömöl, älogof söfi, kiöp vom konsulana äseatof.

 

                                Daut älogedof moti.  Äkanoy suemön logedi :  O mot !  Nu sötol lüvön obi.  Alo:  te balna a vig vilob spikön ko ol !

 

                                E täno ägolof ini slipacem.

 

                                Vigs tel pos jenot at käpten <Anton> ädugom nafi oka ini pof.

 

\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\

 

CÖDETS  VERIK - LI ?

 

Lekof binon kaktud, kel glofon sovadiko su sepül drimamagotas obsik.

 

Utan, kel vilon lifön gudiko e lunüpo,  lifonöd nevifiko.

                                                                                                                                                                       


 IV:31:2000

 

LÄRNOD KILDEGMÄLID  -  LÄD  VÄLOF  KLOTEMI  (FÖVOT)

 

Ekö !  is labol bali samedas obsik;  binon jafot fiama at ma vogäd lätik.

Mögos,  das binon - la vogäd lätik,  ab köl yelovik et no binon klotugik pro ob.

Is labol samedi votik.  Labobs oni in köls distöfik;  in kafaköl klilik,  köl blägik,  kremaköl . . .  Binon vemo jönik.

Si ! no binon badik.  Kanol - li sedön oni lü ladet at ?

Si!  o läd !!  ko blesir mödik.

 

 

DINS  TEFÜ  LIF  U  DEAD

 

                                *Belügans ämofugons de sepülam in Tayän ven deadan,  hiel Suvicha Saengmanee älükömom lü *sepülakultipläg.

 

                                Mot omik dobiko ädientifükof koapi sekü *tätuv su küid nedetik.

 

                                "Jenöfo, *tätuv oba binon su küid detik," äsagom Suvicha,  kel labom yelis teldegmäl.

 

                                Man Cilänik fino äklemom gitäti okik ad vögodön, bi calans dönuamo ämoyagoms omi se *vögodabuig, bi äsagoms, das binom deadik.

 

                                Pänunoy hieli Ernesto Alvear, kel labom yelis veldegfol,  das ibinom calöfiko deadik sis yels deg.

 

                                "Fenob ad plonön," äsagom söl Alvear.  "Tikob, das at binon naed lätik, in kel osteifülob ad süadükön omis, das nog lifob !"

 

VÖDS  NULIK

 

BELÜGÖN - to mourn

KULTIPLÄG - a  service

TÄTUV - a tattoo           

VÖGODABUIG - a voting booth


IV:32:2000

 

 

SMILOLSÖD . . . . . . .

Ko flen obsik Jean-Marie Ries

 

MUSAK IN SUP

 

                                "O bötan, in sup obik svimon musak !"

                                "No lunüpo !  No - li elogor raänidi bigik nilü on ?"

 

JIGOK BAL E HIGOKS DEGZÜL

 

Jifeilan äsagof selane:  "Viloböv remön jigoki bal e higokis degzül."

"Äsagor - li:  Jigoki bal e higokis degzül ?  No - li vipor higoki bal e jikigokis degzül ?"

"Givorös obe jigoki bal e higokis degzül,  o Söl  !  Lif jigoka obik binonöd jönikum, ka lif lönik oba !"

 

IN STAUDÖP PRO DAIFANS

 

                                "Desiroböv ad fidön kaviari Pärsänik,  begö !"

                                "No plu labobs kaviari, o Söl !  Ab kanob komandön ore murbakompoti ko xifiadaleül u risati kleböfik ko solalünät."

 

ENU, IN STAUDÖP

 

                                "Fidäd äbinon vemo gudik.  Ab kikodo panemon - li ragud lofüdänik ?"

                                "Bi dog pänemon <Sultan>."

 

ZIAN <KÜLVALDA>

 

                                "No vilob visitön ziani <Külvalda> adelo."

                                "Suemob löliko, o löfäb oba.  Ye vätälolös kiofredik binoföv if no kömobsöv."

                                "Verätö !  Golobsöd usio !"

 

MUSAK IN MOELÄT

 

                                "O bötan,  in moelät obik binon musak deadik !"

                                "Suämü pouns tel no kanor flagedön hämi u pinedi."

                               


FIN

Need a Web site? Get YourOwnWebsite.com FREE!
More than 1000 Websites templates, Unlimited Hosting Starting at $1.45
Powered by: Geocities.ws

1